Follow by Email

petek, 23. marec 2018

Teden Božje Besede 25. 3. 2018-15. 4 2018


Pred nami so spominski dnevi Jezusovega trpljenja in smrti, ki nas nikoli ne morejo pustiti hladne in nepri­zadete. Ob premišljevanju in podoživljanju tega, kar je moral Jezus prestati zaradi naše trdosrčnosti, se zasolzi marsikatero oko in se v čudnem trepetu zgane srce. Morda tudi zato, da bi se kasneje, na velikonočno ju­tro, napolnilo z veseljem, radostnim petjem in - zakaj pa ne - vriskanjem in smehom, saj se je iz trpljenja in bolečine rodila zmaga nad smrtjo, vstajenje in naše odrešenje.
V teh dneh bo tudi naša stolnica postala dvorana za­dnje večerje, vrt Getsemani na Oljski gori, ječa in dvorišče Pilatove palače, jeruzalemska ulica »Via dolorosa«, kalvarijski grič in pokopališče z novim, zape­čatenim in zastraženim grobom. - Vse samo zato, da bi se potem v mlado jutro tistega prvega dne v tednu iz nje zaslišala mogočna Aleluja, da bi zadonela rado­stna pesem, se oglasile orgle in zapeli zvonovi ter bi v vstajenjskem vetru zaplapolalo bandero... Škoda bi bilo, dragi brat in sestra, zamuditi to veliko­nočno prebujanje, zato te povabim, da praznuješ in se veseliš z nami. Kristus je vstal tudi zate! Aleluja! Vsem faranom in obiskovalcem stolnice voščim blagoslovlje­ne velikonočne praznike!
Vaš župnik

CVETNA NEDELJA FLP 2, 6-11

Besedilo, ki nam ga tokrat »po­nudi« v branje in premislek apo­stol Pavel, je po vsej verjetnosti starokrščanska hvalnica, ki v prvem delu govori o ponižanju, ki ga je Kristus prestal prosto­voljno, v drugem delu pa o njego­vem povišanju, ki je Božje delo. Namesto Adamovega napuha in upornosti, ko je ta hotel postati enak Bogu in mu je odrekel po­slušnost, je Kristus izbral pot po­nižnosti in pokorščine. A to, da se je ponižal in izničil, ne pome­ni, da je prenehal biti enak z Bo­gom ali Božja podoba, ampak je ravno s tem odkrival svoje božje bitje in Božjo ljubezen. V pokor­ščini se je popolnoma izpraznil in ta pokorščina ga je privedla do smrti, »smrti na križu«.
Drugi del hvalnice pa opisu­je Kristusovo povišanje, ko ga je »Bog povzdignil nad vse« in tako uresničil Jezusove besede: »Vsak, kdor se povišuje, bo po­nižan, in kdor se ponižuje, bo povišan«. S tem, ko ga je pov­zdignil nad vse, pa mu je pode­lil tudi »ime, ki je nad vsakim imenom«. Pavel tu misli na iz­raz Gospod, ki ga je Stara zaveza uporabljala samo za Boga, zdaj pa se Božje gospostvo razodeva v Jezusu, prav v njegovem skraj­nem ponižanju, ko se bo pred njegovim imenom pripognilo vsako koleno. Izrazi češčenja, ki so dotlej pripadali samo Bogu, se bodo poslej dvigali k Jezu­su Gospodu, po katerem se Bog razodeva in deluje.
Roman Starc

»Gospod je vstal! Zares je vstal!« To je veselo sporočilo velikonoč­nega dogodka, ki ga nestrpno pričakujemo ves postni čas. Ob tem sporočilu slišimo in izreka­mo še druge vzklike: »Radujte in veselite se!«, »Odrešeni ste, aleluja!«, »Smrt in greh sta prema­gana, aleluja!«
Morda se bo kdo od ljudi pri na­vedenih vzklikih vprašal: Kaj to pomeni? Zakaj je Jezus vstal od mrtvih? Česa sem pa jaz rešen?
Kaj vse to praznovanje pomeni in kako konkretno to vstopa v moje življenje?
Naše voščilo ob velikonočnih praznikih je hkrati molitev in prošnja k Svetemu Duhu za ve­selje in sprejemanje velikonoč­ne skrivnosti. Na binkoštni dan so apostoli prejeli Svetega Duha, da so razumeli in v pol­nosti vstopili v skrivnost veli­ke noči: Jezusove daritve in od­rešenja. V skupnosti Cerkve so se ljudje veselili, se dali krstiti, oznanjali Jezusovo vstajenje in živeli novo življenje; življenje prenovljenih ljudi, življenje velikonočnega kristjana.
Bratje in sestre, najprej vas ob prazniku vabimo k veselju nad lastnim krstom: nad tem, da smemo biti po skrivnosti Jezu­sove smrti in vstajenja člani Cer­kve, udje Kristusovega skrivno­stnega telesa. Vabimo vas tudi k veselju nad zaupanim poslanstvom, ki nam ga izroča vstali Je­zus: poslanstvom v krščanskem občestvu, župniji, redovni ali drugi skupnosti, družini, naro­du, človeštvu ... V hvaležnosti se veselimo, da smemo sodelovati z vstalim Gospodom in služiti s svojim delom, z molitvijo in darovanim trpljenjem. Zato voščimo vsem duhovni­kom, redovnikom in redovni­cam, vsem vernikom doma in po svetu, posebej bolnim in tr­pečim, da bi bili odprti Svetemu Duhu za prejem oznanila; da bi vaša srca napolnilo veselje zara­di odrešenja; da bi to skrivnost sprejeli kot neizmeren dar; da bi vstali Jezus vstopil v vaš vsakda­njik in vse medsebojne odnose; da bi to veselo novico posredova­li še drugim ljudem!
Vaši škofje
·         Ponedeljek, 26. 3.: sv. Evgenija, mučenka
·         Torek, 27. 3.: sv. Peregrin, re­dovnik
·         Sreda, 28. 3: sv. Milada Praška, devica
·         Četrtek, 29. 3.: VELIKI ČETR­TEK
·         Petek, 30. 3.: VELIKI PETEK
·         Sobota, 31. 3.: VELIKA SOBO­TA
·         Nedelja, 1. 4.: VELIKA NOČ
·         Ponedeljek, 2. 4.: Velikonočni ponedeljek
·         Torek, 3. 4: sv. Rihard, škof
·         Sreda, 4. 4: sv. Izidor Seviljski, škof, cerkveni učitelj
·         Četrtek, 5. 4: sv. Vincencij Ferrer, duhovnik
·         Petek, 6. 4: sv. Irenej iz Srema, škof, mučenec, prvi petek
·         Sobota, 7. 4: sv. Janez Krstnik de la Salle, duhovnik, prva sobo­ta
·         Ponedeljek, 9. 4: sv. Maksim Aleksandrijski, škof
·         Torek, 10. 4: sv. Domnij, škof, mučenec
·         Sreda, 11. 4: sv. Stanislav, škof, mučenec
·         Četrtek, 12. 4: sv. Zenon Veronski, škof
·         Petek,13. 4: sv. Martin I., papež, mučenec
·         Sobota, 14. 4: sv. Lidvina, devi­ca
·         Nedelja, 15. 4.: 3. velikonočna nedelja

Za nas kristjane je sveto veliko­nočno tridnevje jedro celotnega bogoslužnega leta. Obredi veli­kega četrtka in petka ter veliko­nočna vigilija nam pomagajo, da znova podoživimo skrivnost tr­pljenja, smrti in vstajenja našega Gospoda. Velikonočno tridnevje nam daje možnost, da se poglobi­mo v osrednje dogodke našega od­rešenja, da ponovno zaživimo ve­likonočno skrivnost, ki je velika skrivnost naše vere. Vsakoletno obhajanje svetega tridnevja nam pomaga, da svojo vero poglobimo ob zavedanju, da se Božje delova­nje dogaja v sedanjem času in da to ni samo spomin na pretekle do­godke.
Na veliki četrtek dopoldne je krizmena maša, med katero du­hovniki, zbrani okrog nadškofa, obnovijo duhovniške obljube, so­delujejo pri blagoslovu bolniške­ga in krstnega olja ter posvetitvi svete krizme.
Glavno vsebino praznika pa iz­raža večerna maša, ki je spomin na Jezusovo zadnjo večerjo.
Veliki četrtek je namreč spo­minski dan dveh zakramen­tov: poleg ustanovitve mašniškega posvečenja se na ta dan spominjamo tudi popolnega darovanja Kristusa človeštvu v zakramentu svete evharistije. Simbolna predmeta četrtkove­ga popoldneva sta kruh in vino. Kristus sam se nam daje v hrano, da bi mi lahko zares živeli, da bi v nas raslo njegovo Božje življenje. V četrtkovo večerno mašo je vključen tudi obred umivanja nog. Jezus je namreč pri zadnji večerji apostolom s tem, ko jim je umil noge, dal novo zapoved ljubezni. Obred četrtkovega veče­ra se zaključi z molitveno uro, pri kateri se že spominjamo tudi Jezu­sovega prijetja v vrtu Getsemani in zasmehovanja ter bičanja v ječi. Nagovarjajo nas zlasti Jezusove be­sede spečim učencem: »Niti eno uro niste mogli čuti z menoj,« saj tudi mi žal v življenju velikokrat zaspimo.
Veliki petek je posvečen spominu Jezusovega trpljenja in smrti, saj je na ta dan dal Poncij Pilat Jezusa mučiti in križati. Tega se spomi­njamo zlasti ob popoldanski moli­tvi križevega pota.
Veliki petek je edini dan v cerkve­nem letu, ko ne obhajamo svete maše. Najpomembnejši del večer­nega obreda je branje Gospodove­ga pasijona.
Veliki petek bi lahko simbolično ozna­čili kot dan teme, ko je celo sonce iz­gubilo svojo svetlobo. Dejstvo je, da takrat, ko Bogu ne pustimo, da bi ži­vel med nami, sebe prikrajšamo za luč, v kateri bi sploh lahko videli, kdo smo.
Po branju pasijona sledijo slove­sne prošnje za potrebe Cerkve in vsega sveta, tem pa poseben obred češčenja križa. Ko se približamo le­su, ki kaže na vsa sveta drevesa v naši zgodovini odrešenja, smemo stegniti roko in prejeti ta sad.
Velika sobota je dan češčenja Božjega groba. Ta dan je dan mol­ka, ko tudi Bog molči. Dostikrat se
nam v življenju lahko zgodi, da kri­čimo, molimo, iščemo Boga, njega pa, kakor da ga nikjer ni. A to ne pomeni, da nas je Bog zapustil. Ne, to je čas, ko se s pomnoženim hrepenenjem pri­pravljamo na srečanje z Gospodom.
V soboto zgodaj zjutraj najprej blagoslovimo velikonočni ogenj in vodo, čez dan pa jedi, ki imajo svojo posebno simboliko.
Velikonočna vigilija vsebuje ob­red veselega pričakovanja vsta­jenja. Pomembna dela sta slavje luči, ki simbolizira vstalega Kri­stusa, in vesela aleluja, hvalni­ca vstalemu Kristusu. Aleluja, ki smo se ji odrekali vse od pepelnice, spet zadoni. Tudi zvonovi, ki v četr­tek obmolknejo, se v soboto zvečer spet oglasijo. Luč sredi teme je prvi simbol velikonočne vigilije. Izraža hrepenenje po luči, odrešenju, ki ga moramo v sebi obuditi, da hodimo v svetlobi Božjega odrešenjskega doga­janja. Med simbole vigilije spada
tudi blagoslov krstne vode, s ka­tero bodo krščeni vsi otroci v veli­konočnem času.

VELIKA NOČ - skrivnost vstajenja

IZ ŽIVLJENJA ŽUPNIJE

  V soboto, 17. 3., so stolnico napol­nili sodelavci škofijske in župnij­skih Karitas. Maševal je gospod nad­škof.
  V četrtek, 22. 3., je imel pri večer­ni sveti maši ob 18.30 zaključni po­stni govor pomožni škof dr. Franc Šuštar.
  V petek, 23. 3., smo se ob 16.00 v stolnici pri sveti maši in po njej v župnišču srečali z našimi bolnimi in ostarelimi. Maševal je škof dr. Franc Šuštar.
  Na veliki petek, 30. 3., bo obrede velikega petka vodil škof Franc Šu­štar.
  Na veliko soboto, 31. 3., bo veliko­nočno vigilijo vodil gospod nadškof.
  Na veliko noč, 1. 4., ob 8.30 bo vstajenjsko procesijo in sveto mašo vodil gospod nadškof.
  Na velikonočni ponedeljek, 2. 4., bodo svete maše po prazničnem redu.
  V četrtek, 5. 4., je četrtek pred prvim petkom. Zvečer po maši ob 18.30 bodo molitve pred Najsvetej­šim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
  V petek, 5. 4., je prvi petek. Ob 8.30 bo molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu, ob 15.00 pa ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.
  V soboto, 6. 4., na prvo soboto, bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejši­m ter posvetitev Srcu Marijinemu.

9.00: krizmena maša 18.30: sveta maša in obre­di velikega četrtka do 22.00: molitev z Jezusom na Oljski gori
9.00: molitveno bogoslužje 15.00: križev pot 18.30: obredi velikega petka
do 21.00: molitev pri Božjem grobu pred izpostavljenim Najsvetejšim
6.30: blagoslov ognja 9.00: molitveno bogoslužje 12.00-18.00: blagoslovi jedi 17.15: večernice 20.00: velikonočna vigilija
12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00
6.00, 7.00: sveti maši 8.30: vstajenjska procesija
in sveta maša 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30: svete maše 15.00: protipotresna pobožnost (sv. Jožef)
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30. Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00.
Cerkveni prazniki na delov­ni dan:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani pra­zniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.