Follow by Email

petek, 09. februar 2018

Teden Božje Besede 11. 2. 2018-18. 2. 2018



Kratki odlomki iz Pavlovega pisma Korinčanom, ki smo jih prebirali, po­trebujejo kar nekaj razlage, da lahko razumemo njihov prvotni pomen in namen ter da jih lahko pravilno obrnemo nase. Pavel tokrat najprej spregovori o »hrani in pijači«. Gre za odgovor na vprašanje, ki je bilo v njegovem času zelo aktu­alno in pereče in s katerim se večkrat srečamo, namreč, ali sme kristjan jesti meso, ki je bilo darovano malikom, in ali sme obedovati v poganski hiši, kamor je bil povabljen. Pavlov odgovor je pri­trdilen, razen takrat, pristavi, kadar bi bili s tem »v spotiko« oz. kadar bi to vzbujalo pohujšanje. Malo prej na­mreč pravi: »Vse je dovoljeno, vendar ni vse koristno!« Vesten kristjan se namreč zaveda, da mu je dovoljeno jesti, pa se vendar zdrži, da ne bi slabotnejšemu (kristjanu, Judu ali po­ganu) dal pohujšanja.

Vprašanje o tem, kaj je dovoljeno je­sti in kaj ne, tu Pavel razširi na vse jedi in pijače, še več: na vse, kar člo­vek počne. Kajti za kristjana so vsa njegova dejanja v določenem raz­merju do Boga, saj mora z vsakim de­janjem slaviti njega. Zato pravi - in to je temeljno sporočilo tega
odlomka: »Najsi jeste ali pijete ali delate kaj drugega, vse delajte v Božjo slavo.« Edino merilo naših dejanj je torej Božja slava. Kakšna pa naj bodo ta de­janja? Tu Pavel ponovno izpo­stavi sebe in svoj zgled. Morda bi se to komu zdelo pretirano ali pre­več vase zagledano, a razumeti mo­ramo, kaj želi povedati. S tem seve­da ne misli na zunanje posnemanje, temveč želi s svojim ravnanjem dati skupnosti edini zgled, ki naj bi jo vodil. To pa je Jezus Kristus, po ka­terem se zgleduje on sam: »Postani­te moji posnemovalci, kakor sem jaz Kristusov«.
Roman Starc
Postni čas. Komaj smo pospravili ja­slice, že je pred nami začetek postnega časa. V sredo si bomo na glave v zna­menje spokornosti posuli pepel in zače­li s 40-dnevno pripravo na velikonoč­ne praznike. Spodbud, kako čimbolj spokorno in duhovno bogato preživeti ta milostni čas, je več kot dovolj; zato vas vabim, da se potrudite in se odloči­te za katero izmed njih. Vedno pa imej­mo pred očmi tri temeljne »stebre«: post, molitev in dobra dela. Lepo ste povabljeni tudi k skupnim spokornim pobožnostim v stolnici: h križevemu potu in postnim govorom naših ško­fov, pa tudi na dobro opravljeno veli­konočno spoved ne pozabite! Naj bo ta čas priprave res blagoslovljen in rodo­viten!
Lepo je dobiti darilo, poseben čar je v napetem pričakovanju, ko ne veš, kaj se bo izmotalo iz ovojnega papirja. Saj ni treba, da je drago­ceno, njegova prava vrednost je v tem, kar prinaša s seboj: ljubezen in pozornost tistega, ki ti ga je iz­ročil, hvaležnost, ki jo morda čuti do tebe, ali pa zgolj vljudnost, s ka­tero ti želi pokazati, da te spoštuje in ceni. Z darilom človek nekako razkrije samega sebe, pokaže svo­jo kulturo, svoj odnos do drobnih, pa vseeno zelo pomembnih stvari.
Kulture, o kateri bomo zopet govo­rili in o njej veliko poslušali v tem mesecu, si ne moreš kupiti z de­narjem, kultura je predvsem stvar srca - in duha. S tem pa je seveda
povezana vzgoja, narod, družina in vera. Kulturo piješ z materinim mlekom, jo vsrkavaš na domačem pragu in neguješ na vseh podro­čjih svojega življenja. Kultura ni privilegiran prostor umetnikov, estetov ali zasanjanih romantikov in še manj kakšnih ekscentrikov; tudi ni samo za pesnike, pisatelje in slikarje. Je veliko več kot nekaj skupaj zloženih rim ali par potez s čopičem.
Kultura je vse tvoje življenje: to, kako ga preživiš, kaj vanj vložiš in iz njega narediš - zase in za druge. Kultura je pesem tvojega življenja: težkega, pa tudi lepega, veselega in žalostnega, predvsem pa enkrat­nega in dragocenega. Je darilo, ki si ga prejel in ga vedno znova izro­čaš naprej.
Prah in pepel - nekaj tako diame­tralno nasprotnega sta našemu ži­vljenju, vzbujata v nas pravi strah, celo grozo. Spominjata nas, da se bo tudi naše zemeljsko življenje moralo nekoč končati in da bomo, hočeš, nočeš, tudi mi nekoč posta­li - prah in pepel.
Turobnost postnega časa? Nika­kor. Pepel, s katerim si na pepelni- čno sredo posipamo glavo, je le zunanje znamenje resnosti in od­govornosti časa, ki je pred nami. S tem dejanjem pokažemo svojo pri­pravljenost, da se želimo osebno in v spokornem duhu pripraviti na
največji dogodek - Jezusovo vsta­jenje in poveličanje.
Pepel je že od nekdaj znamenje spokornosti, za kristjane pa tudi znamenje upanja. Opominja nas na delež naše krivde pri Kristu­sovem trpljenju, na našo grešnost in minljivost. Hkrati pa nam kaže tudi cilj, ki ni zakopan v zemlji, ampak povzdignjen v nebesa.
Tako kot je vstal Kristus, bomo vstali tudi mi. Za to živimo, v to verujemo in upamo.
Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas mi­losti, duhovne poglobitve in do­brih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.
Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Stro­gi post je na pepelnično sredo (le­tos 14. februarja) in na veliki petek (letos 30. marca). Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi
post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.
Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bli­žnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta.
Kadar je praznik (cerkveni ali dr­žavni) na petek ali je kakšna slove­snost v družini (poroka, pogreb ...), post in zdržek odpadeta.
Za duhovnike, redovnike in redov­nice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava za petke zunaj postnega časa.
    V nedeljo, 11. 2., na god lurške Matere Božje, bomo obhajali 26. svetovni dan bolnikov.
    V sredo, 14. 2., bo pepelnična sreda, začetek postnega časa. Pri vseh mašah bo obred pepeljenja.
    V četrtek, 15. 2., bo pri večerni sveti maši ob 18.30 msgr. dr. Fran­ci Šuštar imel prvi postni govor. Po maši bo ob 19.15 v Baragovi dvo­rani v stolnem župnišču predava­nje gospe Milanke Dragar o bl. Alojziju Grozdetu. Lepo vabljeni!
    Ponedeljek, 12. 2.: sv. Humbelina, redovnica
    Torek, 13. 2.: sv. Jordan Saški, redovnik
»Dobri Bog, usmiljen si do vseh stvari. Zaradi naše pokore nam odpuščaš grehe in nam prizanašaš.« (Mdr 11,24-25.17)

Lepo vabljeni k sveti maši s postnimi govori naših škofov, ki bodo vsak četrtek ob 18.30. 15.2:
  • škof msgr. dr. Franci Šuštar 22. 2.: 
  • nadškof msgr. Stanislav Zore 1. 3.: 
  • prošt Jožef Lap (škofje bodo »ad limina«) 8. 3.: 
  • škof msgr. dr. Anton Jamnik 15. 3.: 
  • škof msgr. dr. Anton Jamnik 22. 3.: 
  • škof msgr. dr. Franci Šuštar

»O pridite, stvari, kaj, glejte, se godi: edini Božji Sin strašno za nas trpi.«
Pobožnost KRIŽEVEGA POTA bo v stolnici vsak petek ob 8.30 in po sveti maši ob 18.30 ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!
Križev pot v petek, 9. marca, zvečer, bodo pripravili člani ŽPS.

Papež Frančišek lansko leto na pepelnico: »Postni čas je čas, da spet zadihamo, je čas, da srce odpremo za dih Edinega, ki je zmožen naš prah preoblikovati v člo­večnost. Ni čas, da bi si raztrgali oblačila pred zlom, ki nas obdaja, ampak prej, da v svojem življenju naredimo prostor za vse dobro, ki ga lahko naredimo, tako da se odrečemo vsemu, kar nas osa­mi, nas zapira in nas hromi. Postni čas je čas sočutja, da bi s psalmistom rekli: »Vrni mi (Gospod) veselje nad svojim odrešenjem, duha velikodušnosti v meni utrdi« (glej Ps 51,14), da bi s svojim življenjem oznanjali tvojo hvalo in bi se naš prah - z močjo tvojega življenjskega diha - preoblikoval v »zaljubljen prah«.
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30. Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00.
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ 
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.