Follow by Email

ponedeljek, 25. september 2017

Teden Božje Besede 24. 9.-1. 10. 2017


25. NEDELJA MED LETOM FLP 1,20C-24.27


Naslednje štiri nedelje bomo pri bra­nju drugega berila poslušali odlom­ke iz pisma, ki ga je apostol Pavel napisal majhni skupnosti vernikov v Filipih. Nanje je bil posebej
navezan, zato je tudi pismo, ki jim ga je napisal, polno prisrčnih pozdravov, no­vic in dobrohotnih, spod­budnih priporočil za živ­ljenje skupnosti.
Po začetnem pozdravu, za­hvalni molitvi in poročanju o svojem položaju Pavel najprej zapi­še, kaj si želi in v čem vidi smisel vsega svojega življenja: Da »bo Kri­stus poveličan v mojem telesu«. Pi­smo piše iz ujetništva in ne ve, ali bo prišel iz zapora živ, zato razmišlja o življenju in smrti. Ker se ves čuti v službi Kristusu in eno z njim, pravi najprej: »Življenje je zame Kristus«, nato pa nadaljuje, da je zaradi tega smrt zanj dobiček. Pavel si seveda ne želi smrti kot take, pač pa samo zato (kakor pravi v nadaljevanju), ker hrepeni po tem, da bi »bil s Kri­stusom«.
Kaj ga torej zadržuje na tem svetu? Prav gotovo njegovo poslanstvo, da »prinese svoj sad«, da oznanja Kristusa. V obeh vrsticah, ki sta tu izpuščeni, pojasni Filipljanom, da želi ostati zaradi njih, da bi jim bil v pomoč in da bi lahko na­predovali v svoji veri.
Pravzaprav je v tem izražen ves program in smisel kristjanovega življenja na zemlji: naše hre­penenje po nebesih, po združenju s Kristusom, ima svoj začetek tu na zemlji. Kristus namreč ni naša last­nina, ampak ga moramo oznanjati drugim in storiti največ, kar more­mo (»prinašati sad«), da ga spozna­jo in sprejmejo tudi drugi. Kajti šele skupaj z drugimi in ne sam zase se bo človek »rešil telesa in bil s Kri­stusom.«
Roman Starc
O molitvi. Cerkev, prebivališče Boga med ljudmi, je predvsem kraj molitve in češčenja, kraj, kjer se člo­vek lahko na poseben način (ne samo pri daritvi svete maše) sreča z Bogom v svojem srcu in ga počasti v Najsve­tejšem zakramentu. Vsaj tako čutimo mi, kristjani, in si želimo ter pričaku­jemo, da bodo drugi to spoštovali. A žal že dolgo ni tako. Najprej so v naše cerkve začeli vdirati tatovi, zato so po mnogih krajih prisiljeni, da jih za­klepajo; kasneje pa so postale vedno bolj zanimive tudi za razne »ljubitelje umetnosti«in turiste, ki dostikrat niti ne vedo, kje so se znašli in kako naj se v takem prostoru, cerkvi, obnašajo.
Naša stolnica je v tem primeru še po­sebej »na udaru«, saj jo turisti dobese­dno oblegajo, zato se včasih res spra­šujemo, kaj bi še naredili, da bi vsaj malo ohranili svetost kraja in mir, ki ga vedno teže najdeš. Zal stolnica ni grajena tako, da bi se človek lah­ko umaknil v kakšen zaprt prostor in tam molil, morda celo pred izposta­vljenim Najsvetejšim, kot je v navadi marsikje po svetu. Prav zaradi tega ostaja prednji del, pod kupolo, zaprt za turiste in je namenjen samo za mo­litev. Vabim vas, da se večkrat »zate- čete« tja: v osebni, tihi ali pa k orga­nizirani skupni molitvi. Vedno sem vesel, kadar vidim, da klopi v tem delu niso prazne, in želel bi si, da bi vas bilo čim več - morda pa bodo tudi turisti (in vodiči) sčasoma, ko bodo vi­deli, da se v stolnici (veliko) moli, spre­menili svoj odnos in postali bolj spo­štljivi.
Četrta nedelja v septembru, Slom­škova nedelja, je po večini župnij v Sloveniji bogoslužni začetek šol­skega in veroučnega leta, zato se tudi imenuje katehetska nedelja. Ne samo šolske klopi, tudi veroučne učilnice so v teh dneh ponovno zaživele in sprejele zvedave nadebudneže, ki komaj čakajo, da se kaj novega naučijo in spoznajo.  Da bi le bilo tako! Za starše, katehete, uči­telje in vzgojitelje pa s tem nemalo­krat nastopi »stresni« čas, poln iz­zivov, kako se mladim približati, kako jih nagovoriti in zbuditi nji­hovo pozornost ter kako jih vzgo­jiti v dobre, poštene, odgovorne in verne ljudi. Ne glede na to, da je zaradi različnih vplivov in zahtev družbe ter načina življenja to ve­dno teže, pa imata še vedno doma­ča družina in šola zelo pomemb­no, predvsem pa nenadomestljivo vzgojno vlogo.
Za »popotnico« naj vam bodo v raz­mislek in spodbudo dve Slomškovi misli: o vzgoji v družini in šoli.
Družino imenuje drevesnico člo­veške skupnosti, ki je enako po­membna in sveta tako za Cerkev kakor tudi državo. »Če bo ta usta­nova družbe zdrava,« pravi, »in bodo njene obveznosti zvesto in zavestno izpolnjene, bo človeštvo v koreninah ozdravljeno ... Prvi pripomoček dobre vzgoje je poduk, da otroke vsega učite, kar je potrebno vedeti mladim ljudem in kar se njihovim letom prilega.
Blaženi Anton Martin Slomšek
Pre­ljube matere, ki svoje otroke na prsih imate, naučite jih ljubiti Jezusa... In vi očetje, kadar prvi kos kruha svojemu otroku urežete, v nebesa mu pokažite, kjer prebiva dobri Bog in otroku daje kruh. Kakor se sončni žarki sadja pri­mejo in ga zrumenijo, ravno tako se bo srce otrok, mehko kot vosek, vnelo od božje ljubezni, ki jim vse žive dni ne bo ugasnila. Vse človek rad pozabi, vse pozemeljsko lahko zgubi, le materin nauk pa očetova svaritev mu ostaneta vse žive dni ... Kleti otrok pa Bog ob­varuj! Očetov blagoslov otrokom hiše podpira, materina kletev jih pa podi­ra. Starši, ki svoje otroke kolnejo, jim srečo zakolnejo; zato je toliko ljudi ne­srečnih ... Domača vzgoja je otrokom prva zlata šola, v kateri jim nebeško sonce zasije. Otrokom, ki te domače šole nimajo, jim vse žive dni sonce mi­losti božje posijalo ne bo.« 
Na področju šolstva je Slomšek oral ledino, saj pravih šol marsi­kje še ni bilo in tudi starši niso bili povsod navdušeni nad tem, da bi otroci redno hodili v šolo. Zato jih takole svari: »Starejši, ki namesto v šolo, otroke le na pašo pustijo, za živi­no več kot za otroke skrbijo, niso vre­dni da živijo. Kaj pomaga, če se živinca lepo redi, otroci pa poživinijo.« V usta očeta Mlinariča, ko pošilja svojega sina in hčer v šolo, pa polaga tele besede: »V šolo bosta hodila, ne da bi se grdih reči naučila. Kaj pomaga ve­liko znati, pa se slabo obnašati - glave prebrisane, srca pa gerdega biti - znati pisati in brati, vsakemu odgovor dati, moliti pa ne! Ako bi kdaj od vaj kaj takiga včakal, stopiti bi vama v šolo ne dal. V šolo hoditi - med poštene šolarje zapisan biti - je velika sreča in čast.«
Starši, želim vam veliko Božjega bla­goslova pri vašem težkem in odgo­vornem, pa tudi lepem starševskem poklicu. Naj vam pri tem nikoli ne zmanjka potrpljenja in poguma, predvsem pa ljubezni do otrok.
  Ponedeljek, 25. 9.: sv. Sergij Radoneški, menih
  Torek, 26. 9.: sv. Kozma in Da­mjan, mučenca
  Sreda, 27. 9: sv. Vincencij Pavelski, duhovnik, ustanovitelj lazaristov
  Četrtek, 28. 9.: sv. Venčeslav, mučenec
  Petek, 29. 9.: sv. Mihael, Gabrijel, Rafael, nadangeli
  Sobota, 30. 9.: sv. Hieronim, du­hovnik, cerkveni učitelj
  V ponedeljek, 25. 9., bo večerna sveta maša z večernicami za duše v vicah.
  V torek, 26. 9., bo večerna sveta maša z večernicami.
  V ponedeljek, 2. 10., bo po večer­ni sveti maši ob 19.15 v župnišču se­stanek ŽPS.
  V torek, 3. 10., bo po večerni sveti maši ob 19.30 v župnišču srečanje za vse, ki želijo opraviti katehumenat (to je priprava odraslih na prejem za­kramentov uvajanja: krst, obhajilo ali birma).
  V četrtek, 5. 10., bo po večerni maši ob 19.30 v župnišču uvodno srečanje pošolske mladine (dijaki, študenti).
  V petek, 6. 10., bo po večerni sveti maši ob 19.30 uvodno srečanje za od­rasle, ki želijo poglobiti svoje versko življenje in znanje, t. i. kateheza za odrasle (mistagogija).
  V torek, 10. 10., bo ob 18.30 sveta maša ob začetku akademskega leta.
  V sredo, 11. 10., bo ob 18.30 sveta maša za pravnike, t. i. rdeča maša, ki jo bo vodil gospod nadškof msgr. Stanislav Zore.
  V soboto, 14. 10., bo v Stični ob 10.00 vseslovensko praznovanje 100. obletnice Marijinih prikazovanj v Fatimi.
2. in 3. razred: četrtek ob 16.00 6. in 7. razred: torek ob 16.00 8. razred: torek ob 17.00.
Misel papeža Frančiška pri splošni avdienci: »Verjamemo, da je na človekovem obzorju sonce, ki vedno sveti. Verjamemo, da naši najlepši dnevi morajo šele priti. Smo bolj ljudje pomladi kot jeseni: prej vidimo poganjke novega sveta kot pa porumenelo listje na vejah. Ne vdajamo se nostalgijam, objokovanju in pritoževanju. Vemo, da Bog želi, da smo dediči obljube in neutrudni gojitelji sanj.«
Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v soboto in na prvi petek tudi ob 16.00); 18.30.
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30.
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
Twitter  @stolnica
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar