petek, 31. marec 2017

Teden Božje Besede 2. 4.-7. 5. 2017



V Božji besedi pete postne nedelje pre­vladuje misel o obuditvi od mrtvih: Gospod odpira grobove in po Kristu­sovem Duhu kliče v življenje. Apostol Pavel to misel izra­zi tako, da postavlja v na­sprotje življenje po mesu in življenje po Duhu. Be­seda meso ima pri njem več pomenov, nikoli pa ne želi enačiti mesa ali tele­sa z grehom in ga tako prikaza­ti kot nekaj, kar je samo po sebi slabo. Šele greh meso - človeka zaznamuje s krhkostjo in umrljivostjo. V tem istem »mesu« pa prebiva tudi Božji Duh, ki je »življenje samo« in more to, kar je »mrtvo zaradi greha«, priklicati v ži­vljenje. Pavel zato Rimljane postavlja pred odločilno izbiro: če bodo še na­prej živeli po mesu, »ne morejo biti všeč Bogu« in bodo umrli; če pa ubo­gajo Božjega Duha, ki v njih prebiva,
bodo šli naproti življenju, ki se je razo- delo v Jezusovem vstajenju. »In če pre­biva v vas Duh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa, bo on ... priklical v ži­vljenje tudi vaša umrljiva telesa.« Odločilno je torej, čemu damo v življe­nju prednost: grehu, ki povzroča smrt, ali Duhu, ki oživlja. Iz­bira je sicer naša, a razlika je ogromna, zato nas apostol Pavel vabi in spodbuja, naj ne živimo po mesu, ampak naj damo prostor Kristusove­mu Duhu.
Pri tem pa nas ne sme zavajati ali pla­šiti dejstvo, da posledica greha, telesna smrt, ostaja. Jezus je ni odpravil, rešil pa je človeka greha in mu dal v delež svoje življenje, ki je večno življenje. Zato smrt kljub temu, da ostaja, nima več nobe­ne moči nad duhom tistega, v katerem prebiva Kristusov Duh. Kajti »življe­nje samo« vedno, ne glede na zemeljske preizkušnje in človeške slabosti, slavi zmago nad grehom in umrljivostjo.
mag. Roman Starc
Dobro je, da je velika noč spomladi, saj nam tako še narava pomaga krepiti vero v vstajanje in življenje. Mrtva narava se prebuja, vstaja od mrtvih. Sveto pismo pravi, da je tudi Jezus vstal od mrtvih. Se več. Cerkev uči in kristjani verujemo, da bo tudi človek vstal k novemu, večne­mu življenju.
Na veliko noč beremo v prvem berilu odlomek Petrovega govora, v katerem apostol pravi: »>Veste o Jezusu iz Nazareta...« (Apd 10,38). Peter je poslušalce spomnil na to, kar so že vedeli, pa ven­dar niso verovali, niso živeli v skladu s tem vedenjem. Oznanil jim je Jezusa iz Nazareta, ki je delal velika znamenja, umrl, a tudi vstal od mrtvih (prim. Apd 10, 34-43). To je bilo Petrovo pričeva­nje. To je bilo njegovo prepričanje, da nekaj vedeti o Jezusu pomeni predvsem verovati v njegovo vstajenje od mrtvih. To je bilo Petrovo zagotovilo, da lahko svojo vero v Jezusovo vstajenje naslonim na priče. Mi danes nimamo le prvotnih prič, tistih, ki so se o veliki noči srečali z Jezusom. Imamo še druge priče. To so predvsem svetniki, kijihje »velika mno­žica« (Raz 7,9).
»>Veste o Jezusu ...« Škofje in duhovni­ki vsako nedeljo govorimo o njem, pa še med tednom ob različnih priložnostih, verni in neverni pa poslušate naše ozna­nilo. A vedeti še ne pomeni verovati in živeti.
O veliki noči obnavljamo svojo vero v Je­zusovo in naše vstajenje. Vero v vstajenje in večno življenje krepimo in izpovedu­jemo, ko redno in zavzeto opravljamo svoje dolžnosti, ko lepo pripravimo in obhajamo velikonočna in vsa druga bo­goslužja, ko smo pri vsem svojem delu zazrti tja čez, v tisto, česar »>oko ni vide­lo, uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo« (1 Kor 2,9), ko potujemo s ti­stimi, v katerih prepoznavamo vzornike in priprošnjike.
Apostol Peter je vedel o Jezusu tisto bi­stveno, ker se je z njim srečeval tri leta. Večje vedel o Jezusu na veliki petek, ko ga je po zatajitvi Jezus pogledal in se ga usmilil. Se večje vedel po veliki noči ob srečanjih z vstalim Jezusom. A največje Peter vedel o Jezusu takrat, koje v Rimu pretrpel mučeniško smrt in se z Jezusom srečal iz obličja v obličje. In Peter zdaj ve vse o Jezusu. Ker je pri njem in ga gleda »>iz obličja v obličje«. O veliki noči delajmo korake v to smer. Tudi če se opotekamo, omahujemo, pa­damo, nas vstali Jezus spremlja in krepi. On tako razlaga Božjo besedo, da posta­ja naše srce goreče. On dan za dnem pred našimi očmi blagoslavlja in lomi kruh ter nam daje sebe v hrano. Temelj za to dogajanje je Jezus postavil na veliko noč s svojim vstajenjem od mrtvih. Zato je noč velika, ker iz nje klije tudi za nas novo, večno življenje.
Slovenski škofje želimo velikonočno upa­nje v večno življenje in zato tudi veselje vsem duhovnikom, redovnikom in re­dovnicam, vsem vernikom doma in po svetu, še posebej pa vsem bolnim in tr­pečim.
Vaši škofje
Voščilu slovenskih škofov se pridružuje­mo tudi člani stolnega kapitlja in župnik.
•  V sredo, 22. marca, je ob 18.30 ob navzočnosti vseh slovenskih škofov zlato mašo daroval

apostolski nuncij v Republike Sloveniji nadškof msgr. dr. Juliusz Janusz.
•  V četrtek, 23. marca, je škof Fran­ci Šuštar imel drugi postni govor, po maši je bil čudovit koncert zbora Beneden Chapel Choire.
•  V Soboto, 25. marca, je na prazno vanju Gospodovega oznanjenja škof
Šuštar daroval sv. mašo in blagoslovil mame, matere, nosečnice

Godovi in prazniki

•  Nedelja, 2. 4.: 5. POSTNA NE­DELJA, goduje sv. Frančišek Paolski, puščavnik.
•  Ponedeljek, 3. 4.: sv. Rihard, škof.
•  Torek, 4. 4.: sv. Izidor Seviljski, škof, cerkveni učitelj.
•  Sreda, 5. 4: sv. Vincencij Ferrer, duhovnik. Sreda pred prvim pet­kom.
•  Četrtek, 6. 4.: sv. Irenej iz Srema, škof, mučenec. Obletnica posveti­tve kardinala Franca Rodeta. Četr­tek pred prvim petkom. Ta dan po maši začnemo s pobudo »24 UR ZA GOSPODA«, ki se bo zaključi­la z uro Božjega usmiljenja naslednji dan ob 15. uri.
•  Petek, 7. 4.: sv. Janez Krstnik de la Salle, duhovnik. Prvi petek.
•  Sobota, 8. 4.: sv. Maksim in Ti­motej, mučenca. Prva sobota.
•  Nedelja, 9. 4.: šesta POSTNA - CVETNA NEDELJA, nede­lja GOSPODOVEGA TRPLJE­NJA.
•  Ponedeljek, 10. 4., ponedeljek velikega tedna; sv. Domnij (Do­men), škof, mučenec.
•  Torek, 11. 4., torek velikega te­dna; sv. Stanislav, škof.
•  Sreda, 12. 4., sreda velikega te­dna; sv. Zenon Veronski, škof.
•  Četrtek, 13. 4., VELIKI ČE­TRTEK.
•  Petek, 14. 4., VELIKI PETEK.
•  Sobota, 15. 4., VELIKA SO­BOTA.
•  Nedelja, 16. 4., VELIKA NOČ.
•  Ponedeljek, 17. 4., ponedeljek v velikonočni osmini.
•  Torek, 18. 4., torek v velikonoč­ni osmini.
•  Sreda, 19. 4., sreda v veliko­nočni osmini, sv. Leon IX., papež.
Obletnica posvetitve zaslužnega pa­peža Benedikta.

•  Četrtek, 20. 4., četrtek v veliko­nočni osmini, sv. Teotim (Teo), škof.
•  Petek, 21. 4.,petek v velikonočni osmini, sv. Anzelm, škof in cerkve­ni učitelj.
•  Sobota, 22. 4., sobota v veliko­nočno osmini, sv. Hugo, škof.
•  Nedelja, 23. 4., druga veliko­nočna - BELA NEDELJA, nede­lja BOŽJEGA USMILJENJA.
•  Ponedeljek, 24. 4., sv. Fidelis Sigmarinski, duhovnik in mučenec.
•  Torek, 25. 4., sv. Marko, evange­list.
•  Sreda, 26. 4., Marija, Mati do­brega sveta.
•  Četrtek, 27. 4., sv. Cita, dekla in devica; državni praznik - dan upo­ra.
•  Petek, 28. 4., sv. Peter Chanel, duhovnik in mučenec.
•  Sobota, 29. 4., sv. Katarina Sienska, devica - cerkvena učiteljica; sozavetnica Evrope.
•  Nedelja, 30. 4., tretja veliko­nočna nedelja.
•  Ponedeljek, 1. 5., sv. Jožef Dela­vec; državni praznik -praznik dela. Začetek šmarnic.
•  Torek, 2. 5., sv. Atanazij, škof - cerkveni učitelj.
•   Sreda, 3. 5., sv. Filip in Jakob ml., apostola; sreda pred prvim petkom.
•   Četrtek, 4. 5., sv. Florijan (Cvet­ko), mučenec; četrtek pred prvim petkom.
•   Petek, 5. 5., sv. Gotard, menih; prvi petek.
•     Sobota, 6. 5., sv. Dominik Savio, dijak - zavetnik ministrantov; Ma­rija, srednica vseh milosti; prva so­bota.
•     Nedelja, 7. 5., četrta velikonoč­na - nedelja Dobrega pastirja.
•     V nedeljo, 2. 4., bomo pri sv. maši ob 10.30 katehumenom iz­ročili VEROIZPOVED, ob 15.30 pa bo križev pot.
•  V ponedeljek, 3. 4., bo večerna maša z večernicami za duše v vicah.

•  V torek, 4. 4., bo večerna maša z večernicami.
•  V sredo, 5, 4., ki je SREDA PRED PRVIM PETKOM,bo po večerni maši še molitev v čast sv. Jožefu. Po večerni maši bo verouk za odrasle - mistagogija.
•  V četrtek, 6. 4., ki je ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM, bo od 12.00 do 12.30 koncert sakralne glasbe v živo; pri maši ob 18.30 pa bo imel (6.) POSTNI GOVOR nadškof Stanislav Zore; po večerni maši bo molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in sve­tost duhovnikov. S ČEŠČENJEM nadaljujemo vso noč v okviru po­bude »24 UR ZA GOSPODA«, ki se bo zaključila zuro Božjega usmiljenja naslednji dan ob 15. uri (češčenja ne bo le med sv. maša­mi).
•  V petek, 7. 4., PRVI PETEK, bo ob 8.30 križev pot, med mašo ob 9. uri bo posvetitev Srcu Jezusovemu, ob 15.00 pa ura Božjegausmiljenja in sveta maša. 
SREČA­NJE ZA BOLNE IN OSTARELE 24 UR ZA GOSPODA
Začetek v četrtek, 6. aprila, z ve­černo mašo ob 18.30, sledi bde­nje za Gospoda, ki ga zaključimo z uro Božjega usmiljenja v petek, 6. aprila, ob 15. uri. Ves čas bo mo­žnost za spoved. To je »privilegiran dan duhovne priprave na veli­konočne praznike.«
ob 16. uri sv. maša v stolnici, ki jo bo daroval g. Miro Šlibar, z možnostjo prejema zakramenta bolniškega maziljenja, sledilo bo
prijateljsko druženje na proštovem vrtu (ali v župnišču v primeru slabe­ga vremena).
•  V soboto, 8. 4., bo ob 8.30 mo­litvena urapred Najsvetejšim s posvetitvijo Srcu Marijinemu. Ob 10.00 delavnica IZDELOVANJA BUTARIC za cvetno nedeljo.
•  V nedeljo, 9. 4., je CVETNA NEDELJA. Prvi vseh mašah bo blagoslov butaric in zelenja, slo­vesni BLAGOSLOV S PROCE­SIJO, ki jo bo vodil škof Anton Jamnik, bo ob 9.00, ko se bomo zbrali na nadškofijskem dvori­šču. To nedeljo začnemo s CELODNEVNIM SPOVEDOVANJEM.
• V sredo, 12. 4., bo pri maši ob 9. uri pel zbor Convent Group iz Juž­ne Afrike.
• V četrtek, 13. 4., na VELIKI ČETRTEK, bo ob 9. uri KRIZMENA MAŠA, ki bo daroval nadškof
Zore, ki bo daroval tudi večerno mašo - GOSPODOVA ZADNJA VEČERJA (sv. maša ob 17. uri odpade). Med sv. mašo bo umivanje nog kot znamenje lju­bezni in služenja. Jezus se je po za­dnji večerji umaknil v vrt Getsemani, zato v spomin na ta dogodek po maši sv. Rešnje telo prenesemo v kapelo sv. Križa. To je večer postavitve sv. evharistije in duhovništva, zato sledi čas za osebno molitev in skupno molitev, ki jo bomo imeli skupaj z bogoslovci ob 21. uri. Za molitev bo stolnica odprta do 22. ure.
• Na VELIKI PETEK GOSPO­DOVEGA TRPLJENJA, 14. 4., je strogi post. Ob 9. uri bo MOLITVENO BOGOSLUŽJE velike­ga petka, ki ga bo vodil škof Šu­štar. Ob 15. uri KRIŽEV POT. Ob 18.30 OBREDI VELIKEGA PETKA, ki jih bo vodil škof Šu­štar. Prisluhnemo evangeliju Go­spodovega trpljenja, ki preide v obred češčenja križa. 

Obred velike­ga petke ima štiri dele: 
1. bogosluž­je Božje besede; 
2. slovesne prošnje za vse potrebe; 
3. češčenje križa; 
4. obhajilo. 

Po obhajilu se Najsvetejše, pregrnjeno s tančico, prenese v Bož­ji grob, kjer bo do 21. ure izpostav­ljeno v češčenje. (Vsako leto je nabirka velikega petka namenjena za Cerkev v Sveti deželi, letos pa nas je k temu posebej povabil sv. oče Fran­čišek.)
VELIKI ČETRTEK:
ob 9. uri krizmena maša; ob 18.30 odredi zadnje večerje.
VELIKI PETEK: ob 9. uri molitveno bogoslužje; ob 15. uri križev pot; ob 18.30 obredi velikega petka.
VELIKA SOBOTA: ob 9. uri molitveno bogoslužje; ob 17.15 večernice; ob 20. uri veliko­nočna vigilija.
VELIKA NOČ: ob 8.30 vstajenjska procesija in sv. maša.
• VELIKA SOBOTA, 15. 4.: ves dan bo čas za osebno molitev ob Božjem grobu, premišljevanje Go­spodovega trpljenja in smrti ter češčenje križa.
Ob 6.30 (ko odpremo stolnico) bomo izpostavili Najsvetejše v Bož­jem grobu v češčenje, takoj nato pa bo blagoslov ognja pred stolnico.
Ob 9.00 bo MOLITVENO BO­GOSLUŽJE VELIKE SOBOTE.
Z blagoslovi VELIKONOČNIH JEDI bomo začeli ob 12. uri (nad­škof Zore) in nato vsako polno uro do 18.00, ko bo zadnji blago­slov.
VEČERNICE VELIKE SO­BOTE, ki jih bo vodil škof Šuštar, bodo ob 17.15.
• Ob 20.00 bo VELIKONOČ­NA VIGILIJA. Slovesnost bo vo­dil nadškof Zore. Zberemo se na nadškofijskem dvorišču. Za de­javno udeležbo pri vigiliji si pravo­časno (v kiosku) priskrbite svečke, ki jih bomo potrebovali za »slavje luči« in med krstnim bogoslužjem. Prosimo, da uporabite tudi papirne »krožnike«, da ne boste z voskom pokapljali klopi ali sebe. Obred veli­konočne vigilije ima štiri dele:
1. SLAVJE LUČI.
Na škofijskem dvorišču blagoslovimo ogenj, s kate­rim prižgemo velikonočno svečo, ki je simbol vstalega Kristusa. Ko dia- kon vstopi v stolnico, zapoje: »Kri­
stusova luč«, odgovorimo: »Bogu hvala!« To se ponovi trikrat. Ko zapoje prvič, od velikonočne sveče prižge svoje sveče asistenca z duhov­niki; ko zapoje drugič, bogoslovci prinesejo ogenj do vseh navzočih v procesiji in cerkvi; ko pa zapoje tre­tjič, se prižgejo v stolnici tudi luči. Sledi hvalnica velikonočni sveči. Pe­tje hvalnice naj bo tudi naša hvalni­ca vstalemu Kristusu.
2.  BESEDNO BOGOSLUŽJE.
Beremo več beril, med drugim tudi odlomek o izhodu iz Egipta čez Rde­če morje. Po četrtem berilu vstanemo in zapojemo ALELUJA. Sledi berilo iz Nove zaveze, evangelij in homilija.
3.  KRSTNO BOGOSLUŽJE.
Najprej bomo zapeli litanije vseh svetnikov in blagoslovili krstno vodo, s katero bodo krščeni katehu- meni. Skupaj s katehumeni bomo s prižganimi svečami izpovedali vero (obnovitev krstnih obljub). Kate- humeni bodo prejeli zakrament sv. krsta in sv. birme. V spomin na naš krst nas bo nadškof blagoslovil z blagoslovljeno vodo.
4.  EVHARISTIČNO BOGO­SLUŽJE.
• VELIKA NOČ (VELIKA NE­DELJA).
•  Ob 5.30 izpostavimo Najsvetejše v Božjem grobu. Ob 6. in 7. uri sta sve­ti maši (sv. maša ob 8. uri odpade).
Bela nedelja - nedelja usmiljenja
• Ob 8.30 bo začetek VSTAJENJSKE PROCESIJE, ki jo bo vo­dil nadškof Zore. Obred vstajenja začnemo pri Božjem grobu. Sledi procesija okoli stolnice (v primeru lepega vremena, sicer le po cerkvi). Procesijo zaključimo pri glavnem oltarju, kjer bo blagoslov z Najsve­tejšim, ki mu bo sledila slovesna ve­likonočna sv. maša.
Sledijo še sv. maše ob 10.30, 11.30, 12.30, 16.00 in 18.30.
Ob 15.00 bo protipotresna pobožnost pri sv. Jo­žefu na Poljanah.
• VELIKONOČNA OSMINA
•  V ponedeljek, 17. 4., na pone­deljek v velikonočni osmini, ki mu rečemo tudi EMAVS, bodo sv. maše po prazničnem razporedu.
•  V četrtek, 20. 4., bo po večerni maši v Baragovi dvorani predavanje o Janezu Evangelistu Kreku (go­stje: Igor Grdina, Janko Prunk in Stane Granda).
•  V petek, 21. 4., bo ob 15.00 ura Božjega usmiljenja.
•  V nedeljo, 23. 4., na 2. veliko­nočno - BELO NEDELJO ob­hajamo tudi nedeljo BOŽJEGA USMILJENJA. Ob 15.00 bo ura BOŽJEGA USMILJENJA.
•  V ponedeljek, 24. 4., bo večerna maša z večernicami za duše v vicah.
•  V torek, 25. 4., bo večerna maša z večernicami.
•  V petek, 28. 4., bo ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sv. maša.
•  V ponedeljek, 1. 5., na praznik Jožefa Delavca, bodo sv. maše po prazničnem redu. Ta dan začnemo z majsko pobožnostjo - ŠMARNI- CAMI, ki bodo vsak dan med sv. mašo ob 9.00 in ob 18.30.
•  V sredo, 2. 5., je sreda pred pr­vim petkom, po večerni maši mo­litve v čast sv. Jožefu.
•  V četrtek, 3. 5., je četrtek pred prvim petkom, zato bodo po ve­černi maši pred Najsvetejšim mo­litve za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
•  V petek, 5. 5., ki je prvi v me­secu, bo ob 8.30 pobožnost pred Najsvetejšim, ob 15.00 pa ura Božjega usmiljenja,
•  V soboto, 6. 5., bo ob 8.30 pobožnost pred Najsvetejšim s posveti­tvijo Srcu Marijinemu.
Vsak dan lepo povabljeni k moli­tvi rožnega venca ob 8.30 (od po­nedeljka do četrtka) ali zvečer ob 18. uri.
Družinska cerkev za veliko noč
Velikonočne (blagoslovljene) je­di, če je le mogoče, zaužijemo šele v nedeljo po vstajenjski ma­ši. Zato ta obed tudi imenujemo »velikonočni zajtrk«. Potem ko vse pripravimo in postavimo na mizo, skupaj zmolimo naslednjo ali podobno molitev:
MOLITEV PRI VELIKONOČNEM OBEDU
V     imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Gospod, veselimo se, da si vstal od mrtvih. Jedel si z apostoli in Marijo in jih spodbujal,
naj zaupajo, verujejo in prosijo Svetega Duha. Verujemo, da si tudi med nami.
Bodi z nami še naprej
in nam pošiljaj svojega Duha,
da bomo dobrosrčni,
polni vere, upanja in ljubezni.
Ostani z nami
in nas blagoslavljaj.
Oče naš..., Zdrava Marija...,
V    imenu Očeta...
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
Papež Frančišek pri angelovem češčenju v nedeljo, 26. marca:
»Tudi mi smo bili 'razsvetljeni' s Kristusom pri krstu in smo torej poklicani, da se obnašamo kot otroci luči...« Obnašati se kakor otroci luči pa zahteva »>spremembo miselnosti, sposobnost presojati ljudi in stvari v skladu z novo vrednostno lestvico, ki prihaja od Boga... Zakrament krsta namreč zahteva neomajno in odločno izbiro, da živimo kakor otroci luči in hodimo v luči.«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2017/03/26/
Vsak četrtek (razen na veli­ki četrtek) je od 12.00 do 12.30 koncert SAKRALNE GLASBE v živo.

Urnik svetih maš

Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v petek in soboto tudi ob 16.00); 18.30. Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30. Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. joze.plut@rkc.si / 031-673-111 ht tp: // www.stolnica.com/
Avtor ob Ni komentarjev:

petek, 24. marec 2017

Teden Božje Besede 26. 3.-2. 4. 2017



Osrednja misel današnje Božje besede je, da je Jezus »luč«, kristjani pa »otro­ci luči«. Nasprotje med temo in lučjo je podoba, ki pred kristjana postavi ja­sno ločnico, ko gre za temeljno življenjsko usmeritev: ali sle­diš Kristusu in se tvoja dobra dela razodevajo v luči ali pa so »jalova«, vredna obsod­be, ker jih počenjaš v temi, na skrivaj, čeprav se ne morejo zakriti. Jezus, ki je o sebi povedal: »Jaz sem luč sveta, kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja,« je v evangeliju to dokazal, ko je sleporojenemu odprl oči. S tem je že­lel pokazati na korenito spremembo, ki se zgodi v človeku pri krstu in na kar Pavel spomni Efežane: »Nekoč ste bili tema, zdaj pa ste luč v Gospodu.« V ozadju podobe o luči in temi je namreč zakrament svetega krsta, pri katerem krščenec stopi iz teme greha v luč življenja v Kristusu, iz duhovne slepote v »gle­danje« Boga v veri. Ker gre za odločilen trenutek, ki ga nihče ne sme prezreti, je tu na mestu Pavlova spodbuda: »Živite kot otroci luči ...« Kristjan mora s svo­jim življenjem in dejanji pričati, da je krščen in da je Kristus zanj »luč življenja«. To pa se najbolj kaže v delih, za katera lah­ko rečemo, da so temeljna, ko gre za urejanje človeko­vih odnosov: »Dobrota, pra­vičnost in resnica.« Dobrota v odnosu do sočloveka, pravičnost do Boga in resnica do samega sebe. Pavel svojo misel zaključi s povabilom, vzetim iz starokrščanske hvalnice, ki so jo uporabljali pri krstu: »Prebudi se, ki spiš, in vstani od mrtvih, in razsvetlil te bo Kristus.« To je povabilo, ki velja za vse nas: dolžni smo tako živeti, da bo luč, ki jo prinaša Kristus, odsevala v nas in iz našega življenja.
mag. Roman Starc
Sestre in bratje,
postni čas, ki ga živimo in romanje, ki ga bomo imeli v soboto, 1. aprila, me je nagnilo k temu, da z vami podelim 14. postajo križevega pota in sklep križevega pota, ki je pred leti pripravil letos umrli hrvaški duhovnik in utemeljitelj hagioterapije Tomislav Ivančic.
14.postaja:
JEZUSA POLOŽIJO V GROB
Štirinajsti križ: Ostati brez člove­škega upanja.
Prijatelji so mislili, da so mi izkaza­li najvišjo čast s tem, da so moje telo položili v grob. Poskrbeli so za telo. To je bilo vse, kar so mogli storiti. Po­zabili so, da bo to le za 3 dni. Mene smrt ne nadvlada. Spomni se, da te misel na smrt vznemirja. Ko nad te­boj zagrnejo gomilo, te ni več. Kaj lahko še storiš takrat, ko za tabo ne ostane niti najmanjša sled? Ko veš, da ne bo nihče prihajal na tvoj grob, ko umreš nepoznan in ubog, ko za te­boj ne ostane nič več, takrat me mo­raš srečati.
To je križ. Izgubiti tudi poslednjo že­ljo, da nekaj pomeniš in nekaj zapu­stiš. To je pravzaprav tisto, kar moti, da nisi luč. Tukaj me moraš najti. Kako, če se bojiš leči v grob sebičnosti in biti pokopan? Kako naj se najde- va, če prihajaš k meni, ne da bi rušil mostove za seboj? Pa vendar je ravno to pogoj, da preobrazim tvoje življe­nje. To je štirinajsti križ nad katerim
lebdi vstajenje. Kako se veselim gro­ba tvojega napuha! Ti še vedno no­češ v grob, še vedno se upiraš svojemu umiranju, zato si mrtev. Ko bi hotel leči v grob svojega napuha in umreti sebi, bi vstal v novo življenje. Samo mrtev človek more vstati od mrtvih. Smrt ti še vedno ni vzela zadnji od­por! Ne boj se! Govorim o mostu med menoj in teboj. Smrt greha je veselje in tvoj objem z menoj. To je najve­čja eksplozija ljubezni. Jaz sem pre­šel to pot in te čakam. Mar ne razu­meš, da nisem odšel z zemlje? Prej sem bil gost na zemlji, šele sedaj sem gospodar. Tudi ti boš to. Izroči smr­ti tisto, kar ji pripada. Ne glej več na grob, kakor na brezup in konec, mar­več kakor na rojstvo in začetek. Naj umre tvoj napuh! Vstajenjska zarja je že na vidiku.
SKLEP
Oče, hvala ti za ta križev pot. Pre­poznal sem svoje križe, kijih moram sprejeti vsak dan in iti za tvojim Si­nom. Sedaj vem, kako se sprejema, odpoveduje, odpušča in ljubi nav­kljub vsemu! Sedaj vem, kako se umira že pred smrtjo in stopa napro­ti življenju.
Hvala ti, ker sedaj vstopam v tvoje kraljestvo. Izstopam iz svoje uporne volje in vstopam v tvojo. Postajam deležen tvoje narave, tvoj otrok, tvo­je veselje. Oče, naredi, da se že danes uresniči moje vstajenje. Amen.
Blagoslovljen postni čas želim vsem,
župnik Jože
•    V četrtek, 17. marca, je škof Franci Šuštar imel drugi postni govor.
•    V soboto, 18. marca, je ob liturgičnem praznovanju sv. Jožefa nadškof Zo­re daroval sv. mašo za prostovoljce in sodelavce Škofijske karitas Ljubljana in blagoslovil može in fante.
•    V nedeljo, 19. marca, smo pri sv. maši ob 10.30 našim katehumenom izročilo Očenaš.
•    Nedelja, 26. 3.: 4. POSTNA NE­DELJA. Sklep tedna družine.
•    Ponedeljek, 27. 3.: sv. Peregrin, re­dovnik.
•    Torek, 28. 3.: sv. Protej, škof; sv. Vojan (Bojan), knez.
•    Sreda, 29. 3: sv. Bertold, redovni ustanovitelj.
•    Četrtek, 30. 3.: sv. Janez Klimak,

. V nedeljo, 26. 3., bo ob 15.30 križev pot.
•    V ponedeljek, 27.3., bo večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši bo srečanje za srednješolce.
•    V torek, 28. 3., bo večerna maša z večernicami. Ob 18.30 bo katehumenat.
•    V četrtek, 30. 3., od 12.-12.30 kon­cert sakralne glasbe v živo; pri maši ob 18.30 pa bo imel (5.) POSTNI GO­VOR škof Anton Jamnik; po večerni maši bo srečanje za študente.
•    V petek, 31. 3., bo ob 8.30 križev pot, ob 15. uri pa ura Božjega usmiljenja in sveta maša.
•    Petek, 31. 3.: sv. Gvido (Vido), opat.
•    Sobota, 1.4.: sv. Agapa (Ljuba) in Irena, mučenki.
•    Nedelja, 2. 4.: 5. POSTNA NEDE­LJA in sv. Frančiške Paolski, puščavnik.
•  V soboto, 1. 4., so ob 8.30 hvalnice. Ta dan je župnijsko postno romanje v Kočevski rog (križev pot) in na Goro pri Sodražici (Magdalena Gornik). Odhod iz Streliške ulice ob 7. uri.
•  V nedeljo, 2. 4., bo pri maši ob 10.30 izročitev veroizpovedi katehumenom, ob 15.30 pa križev pot.
•  V sredo, 5. 4., bo po večerni maši ve­rouk za odrasle - mistagogija.
•  V petek, 7 .4., bo SREČANJE ZA BOLNE IN OSTARELE. Ob 16. uri bo sv. maša v stolnici z možnostjo prejema zakramenta bolniškega maziljenja, nato prijateljsko druženje na proštovem vrtu (ali v župnišču v prime­ru slabega vremena).
V soboto, 8. 4., bo ob 10. uri delav­nica IZDELOVANJA BUTARIC za cvetno nedeljo.
•  Na CVETNO nedeljo, 9. 4., ob 8.30 začetek procesije na nadškofijskem dvorišču; ta dan začnemo celodnevno SPOVEDOVANJE pred veliko nočjo.
•  Vsak dan lepo povabljeni k molitvi rožnega venca ob 8.30 (od ponedeljka do četrtka) ali zvečer ob 18. uri in h križevemu potu ob petkih ob 8.30 in ob nedeljah ob 15.30.
•  Vsak četrtek bo od 12. do 12.30 kon­cert SAKRALNE GLASBE v živo.
Postni govori so ob četrtkih med ve­černo mašo ob 18.30, ki jo bo daroval škof, ki bo imel postni govor: 
30. marec: škof Anton Jamnik
6. april: nadškof Stanislav Zore
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
Papež Frančišek med sredino avdienco (15. 3) in pri jutranji maši 16. marca:
»Ljubezen je predvsem milost, je dar. Da lahko ljubimo, je Božji dar in zanj moramo prositi. In Bog nam ga z veseljem da, če ga prosimo. Ljubezen je milost.«... »Delati dobro ni lahko: tega se moramo vedno učiti. In uči nas On. Toda učite se! Kakor otroci. Na poti življenja, krščanskega življenja, se uči vse dni. Vse dni seje treba naučiti nekaj narediti, biti boljši kakor dan prej. Učiti se. Oddaljiti se od zla in se učiti delati dobro: to je pravilo spreobrnjenja.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2017/03/19/
Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v petek in soboto tudi ob 16.00); 18.30. Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30. Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. joze.plut@rkc.si / 031-673-111 www.stolnica.com/
Avtor ob Ni komentarjev:

petek, 17. marec 2017

Teden Božje Besede 19. 3.-26. 3. 2017



Za Jude je bila postava temeljni zakon, ki se ga je bilo potrebno držati in do potan­kosti živeti; tako zelo, da so v natanč­nem izpolnjevanju predpisov po-
stave videli ves smisel svojega verovanja. V tem duhu so uči­li, da se človek opraviči (»zve­liča«) zgolj po delih postave, tako, da je vera postala bolj ali manj samo zunanje izpolnjeva­nje tega, kar zapovedujejo zapovedi in predpisi.
Da bi pokazal zmotnost ta­kega prepričanja in učenja, apostol Pavel večkrat poudari, da smo »opravičeni iz vere« in se zato ne moremo sklicevati na svoje lastno prizadevanje ali zasluge. Pred Bogom namreč nihče ni pravičen sam iz sebe ali zgolj zaradi izpolnjevanja postave, pač pa je milost tista, ki opravičuje. In to vse, zlasti slabotne in grešnike, ki se s svo­jimi deli ne morejo ponašati.
Opravičenje pa je dar, ki v srce tistega, ki je po Kristusu spravljen z Bogom, prina­ša mir. Ta naš mir je Kristus sam, ki nam tudi vliva upanje, da bomo nekoč dose­gli Božjo slavo. On je namreč »umrl za brezbožne«, da bi vsi, slabotni in grešni­ki, dosegli odrešenje. Šele to upanje je za kristjana osnova za pona­šanje, saj človek nima ničesar drugega, s čimer bi si lahko zaslužil opravičenje pred Bo­gom. Toliko bolj, ker to upa­nje ne osramoti, saj temelji na Božji ljubezni do nas.
Vera in upanje nas tako končno pripeljeta do neskončne ljubezni, s katero nas Bog ljubi. Pavlu se na tem mestu zapiše pravi mali »hvalospev« tej ljubezni, ko pravi da »je Božja ljubezen izlita v naša srca« in jo Bog izkazuje »s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki«. Ljubezen je torej tista, ki daje pravi smisel Jezusovi žrtvi in daritvi na križu in vra­čamo jo lahko le z vero in (za)upanjem.
mag. Roman Starc
Sestre in bratje,
v teh dneh se pred nami pojavljata dva močna človeška lika, sv. Jožef in Božja mati Marija. Jožef je pokončen moški, ki bi ga bilo vredno posnemati vsem fantom, možem in očetom. Čeprav ni poznal novozaveznega nauka, da naj bo v pravičnosti korak naprej od drugih (prim. Mt 5,20), je tak bil. Za nosečo Marijo je iskal rešitev izven okvirov ustaljenega, običajnega in zakonitega, ker je njej in Otroku želel dobro. Bil pa je tudi odprt za božji nagovor, ki mu je pritrdil in Mariji ter Otroku priskr­bel trajno rešitev. Zato velja za pravič­nega (prim. Mt 1,19) in je vzornik in priprošnjik fantov, mož in očetov. Med drugim pa je tudi priprošnjik v stiski (za srečno zadnjo uro) in zaščitnik ve­soljne Cerkve ter slovenskih dežel.
Marija pa se nam v tem tednu pred­stavlja s praznikom »Marijinega oznanjenja«, kot ljudsko imenuje­mo ta praznik, pravilno pa je praznik Gospodovega oznanjenja Mariji. Ob­hajamo ga devet mesecev pred boži­čem - takrat je Marija rodila Besedo, ki ji je privolila ob oznanjenju ange­la Gabrijela, ob Jezusovemu spočetju. Na praznik Gospodovega oznanjenja Mariji zato obhajamo »materinski dan«. Vsem, moškim in ženskam, želim, da bi se zgledovali po teh dveh ljudeh - v celoti in vedno. Naj bosta Jožef in Marija priprošnjika naše­mu narodu, da bi imeli obilje moških in ženskih, ki bi znali ravnati kakor
onadva. Bodimo odprti, kakor Samarijanka, za »živo vodo« (prim. Jn 4). Bog blagoslovi naše žene in matere, fante in može!
župnik Jože
•     V četrtek, 9. marca, je škof Franci Šuštar imel drugi postni govor.
•      Nedelja, 19. 3.: 3. POSTNA - PAPEŠKA NEDELJA. Začetek te­dna družine.
•      Ponedeljek, 20. 3.: sv. Klavdija, mučenka.
•      Torek, 21.3.: sv. Serapion, škof, mučenec.
•      Sreda, 22. 3: sv. Lea, spokornica.
•      Četrtek, 23. 3.: sv. Turibij iz Mongroveja, škof.
•      Petek, 24. 3.: sv. Katarina Šved­ska, redovnica.
•      Sobota, 25. 3.: GOSPODOVO OZNANJENJE - slovesni praznik.
•      Nedelja, 26. 3.: 4. POSTNA NEDELJA. Sklep tedna družine.
•      V nedeljo, 19. 3., bomo pri vseh mašah zapeli zahvalno pesem, ker je to tudi PAPEŠKA nedelja;

pri sv. maši ob 10.30 bodo katehumeni prejeli očenaš; ob 15.30 je križev pot za družine in življenje, ker ta dan začnemo obhajati teden za življenje.
•   V ponedeljek, 20. 3., bo večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši bo srečanje za srednješolce in seja Župnijskega pastoralnega sveta.
•   V torek, 21. 3., bo večerna maša z večernicami. Ob 18.30 bo katehumenat.
•   V sredo, 22. 3., bo ob 18.30 apo­stolski nuncij msgr. dr. JULIUSZ JANUSZ obhajal slovesnost ZLA­TE MAŠE. Povabljeni.
•   V četrtek, 23. 3., bo po maši s POSTNIM GOVOROM škofa Antona Jamnika še koncert zbora Benenden Chamber Choir iz Veli­ke Britanije. Ob 19.15 bo tudi sreča­nje Biblične skupine.
•   V petek, 24. 3., bo ob 8.30 križev pot, ob 15.00 pa ura Božjega usmi­ljenja in sveta maša.
•   V soboto, 25. 3., je slovesni pra­znikGOSPODOVEGA OZNA­NJENJA - materinski dan. Maše bodo kakor za praznik na delovni dan.
•   V nedeljo, 26. 3., bo ob 15.30 križev pot.
•   V ponedeljek, 27. 3., bo takoj po večerni maši v cerkvi - stolnici - drugi del TEČAJA ZA BRALCE BOŽJE BESEDE: praktične vaje z branjem pri ambonu.
•   V četrtek, 30. 3., bo pri maši ob 18.30 škof Anton Jamnik imel 5. postni govor.
G. Quaglio, Jezus in Samarijanka, ljubljanska stolnica, foto: JoPl
•   V soboto, 1. 4., bo župnijsko po­stno romanje v Kočevski rog (kri­žev pot) in na Goro pri Sodražici (Magdalena Gornik).
•   V nedeljo, 2. 4., bomo pri maši ob 10.30 katehumenom izročili vero­izpoved.
•   V petek, 7. 4., bo SREČANJE ZA BOLNE IN OSTARELE. Ob 16. uri bo sv. maša v stolnici z mo­žnostjo prejema zakramenta bol­niškega maziljenja, nato prijatelj­sko druženje na proštovem vrtu (ali v župnišču v primeru slabega vreme­na).
Vsak dan lepo povabljeni k molitvi rožnega venca ob 8.30 (od ponedelj­ka do četrtka) ali zvečer ob 18. uri in h križevemu potu ob petkih ob 8.30 in ob nedeljah ob 15.30.
Postni govori bodo ob četrtkih med večerno mašo ob 18.30, ki jo bodo darovali škofje, ki bodo imeli postni govor:
23. marec: škof Anton Jamnik 30. marec: škof Anton Jamnik 6. april: nadškof Stanislav Zore
Papež Frančišek pri jutranji maši 14. marca o spreobrnjenju: »Delati dobro ni lahko: tega se moramo vedno učiti. In uči nas On. Toda učite se! Kakor otroci. Na poti življenja, krščanskega življenja, se uči vse dni. Vse dni seje treba naučiti nekaj narediti, biti boljši kakor dan prej. Učiti se. Oddaljiti se od zla in se učiti delati dobro: to je pravilo spreobrnjenja. Kajti spreobrniti se ne pomeni iti k neki dobri vili, ki nas spreobrne s čarobno paličico: ne! Je pot. Je pot oddaljevanja in učenja.«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2017/03/14/
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v petek in soboto tudi ob 16.00); 18.30. Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30. Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.
Avtor ob Ni komentarjev:
Naročite se na: Objave (Atom)