Follow by Email

sobota, 18. november 2017

Teden Božje Besede 19. 11.-26. 11. 2017



V odlomku, določenem za to nede­ljo, apostol Pavel nadaljuje svoje raz­mišljanje o drugem Gospodovem prihodu. Potem, ko je najprej opi­sal ta prihod, kakšen bo in kaj
se bo takrat zgodilo, sedaj pove, kdaj to bo. Tega se­veda nihče natančno ne ve, celo Jezus sam pravi učencem: »Za tisti dan in uro pa ne ve nihče, ne an­geli v nebesih ne Sin, am­pak samo Oče.« Učence zato že on spodbuja k čuječnosti: »Hišni gospodar bi ostal buden, če bi vedel, ob kateri straži pride tat, in ne bi pu­stil vlomiti v svojo hišo« (prim. Mt 24,36sl). Te Jezusove besede so Tesaloničani poznali, zato jih Pavel na­nje samo spomni, ko pravi: »Saj sami natančno veste, da bo Gospodov dan prišel kakor pride tat ponoči.« Pou­dariti želi, da bo prišel ta dan nena­doma, kakor tat, takrat, ko se bodo ljudje tega najmanj nadejali, ko bodo nanj skorajda pozabili in živeli brez vsake skrbi in se bodo čutili varne, podobno kakor nespametni bogataš (»Duša... Počivaj, jej, pij in bodi dobre volje« (Lk 12,19)).
Tesaloničane zato spodbuja pred­vsem k čuječnosti, pri čemer upo­rabi primerjavo med dnevom
in nočjo oz. lučjo in temo. Tudi na to primerjavo v Svetem pismu večkrat na­letimo. Ker je Kristus luč, so tudi tisti, ki so Kristu­sovi, sinovi luči. Tu Pavel najprej zopet na svojevrsten način »pohvali« Tesaloničane, ko pravi, da niso v temi, pač pa so sino­vi luči in dneva. Vemo pa, da je luč lahko zelo krhka in tema zelo trdo­vratna; piš vetra jo lahko ugasne in tema postane še močnejša. Po drugi strani pa lahko že droben plamen prežene veliko temo in vlije upanje. Pavel zato vsem skupaj naroča: »Ni­kar ne spimo ... , ampak bodimo bu­dni in trezni.«
Roman Starc
Teden zaporov in prvi svetovni dan revnih. V tednu pred nedeljo Kristusa Kralja obhajamo teden zaporov (več o tem si preberite v prispevku, ki sledi), na 33. nedeljo med letom pa svetovni dan revnih. Papež Frančišek ga je na­povedal ob sklepu leta usmiljenja ter ob tej priliki napisal tudi obširno posla­nico s pomenljivim naslovom: Ne lju­bimo z besedami, ampak z dejanji. »Ljubezen,« pravi papež, »ne dovoljuje izgovorov: ko se namenimo ljubiti, ka­kor je ljubil Jezus, moramo slediti nje­govemu zgledu, še zlasti, ko smo pokli­cani k ljubezni do ubogih. Na revne ne smemo gledati zgolj kot na prejemnike dobre prostovoljske prakse enkrat na teden ali še manj spontanih dejanj do­bre volje, s katerimi si pomirimo vest ... Če želimo resnično srečati Kristusa, se moramo dotakniti njegovega telesa v telesih trpečih, revnih kot odgovor na zakramentalno obhajilo, dano v evharistiji. Kristusovo telo, ki ga lomimo pri svetem bogoslužju, se nam razkriva v ljubezni in deljenju, v obrazih in osebah najbolj ranljivih bratov in sester... Zato smo poklicani, da pristopimo k rev­nim, jih srečamo, se jim zazremo v oči, jih objamemo in jim pokažemo toplino ljubezni, ki bo uničila krog njihove osa­mljenosti. Dlan, ki jo iztegujejo proti nam, je tudi vabilo, da stopimo iz svojih varnih okvirov in udobja ter prepozna­mo vrednost uboštva kot takega . Želim si, da bi teden pred svetov­nim dnem revnih krščanska občestva ustvarila številne trenutke srečanja in prijateljstva, solidarnosti in konkretne pomoči. Naj torej ta novi svetovni dan močno potrka na vest vseh vernikov, da
bodo vse bolj gojili prepričanje, da jim bo podeljevanje z revnimi odkrivalo razumevanje najglobljih evangeljskih resnic. Revni niso težava, revni so vir, iz katerega je treba črpati, da bi lahko sprejemali in živeli bistvo evangelija.«

TRUDIM SE - TEDEN ZAPOROV od 19. do 25. 11. 2017, teden molitve

Ne, kakor da bi to že dosegel ali prišel do popolnosti, vendar pa se trudim, da bi to osvojil, ker je tudi mene osvojil Kristus Jezus. (Flp 3,12) Apostol Pavel tu govori kot nekdo, ki pozna bolečino vzdržljivosti in brezupa. Mučen in na tleh, pogo­sto v ječi zaradi svoje vere vendarle nagovarja svoje sozapornike z upa­njem, ki ga je našel v Jezusu. Začel je kot prestopnik, prizadejal bole­čino in hromil druge, a našel v Je­zusu odpuščanje in novo življenje. Vendar se njegovo življenje ni kar magično spremenilo, moral se je namreč naučiti živeti s svojo pre­teklostjo in se soočiti s sedanjostjo lažnivih obtožb ter preganjanj za­radi svoje vere. Pri življenju se je ohranil zaradi upanja, vztrajal je in ohranil stanovitnost navkljub obu­pnim razmeram.
Poznate boljše besede spodbude za vse, ki so povezani s kazensko­pravnim sistemom, od Pavlovih? Za oškodovane osebe, ki se iz dne­va v dan soočajo s spomini in braz­gotinami ter upajo na boljši jutri; za osebje, ki potrpežljivo spremlja potrte moške in ženske na poti k počasni spremembi; za zaprte ose­be, ki poskušajo najti smisel v svo­jih življenjih, ko se borijo z ranami in preteklimi odločitvami ter pred strahom za prihodnost, za družine in prijatelje, ki zaprte zvesto obi­skujejo in jih podpirajo? Pavel vse spodbuja, naj ne izgubijo upanja, ampak usmerijo svoj pogled k ci­lju in gredo naprej. Ampak pri tem pravzaprav ne gre za trud in še trše delo. Gre za spoznanje, da nas je Je­zus, Bog, že »osvojil«. Gre za to, da oškodovane osebe, obsojenci, ose­bje in njihove družine ne hodijo sami po tej poti, ampak da je Bog, ki jih ljubi, pripravljen hoditi po poti z njimi. V tednu zaporov bodi­mo v molitvi z vsemi, ki vztrajajo v upanju, da bi spoznali, da jih Bog ljubi, in imeli vero ter pogum, da bi se trudili za novo življenje.
Justin Welby, nadškof iz Canterburya
Teden zaporov v svetu že več kot štirideset let, v Sloveniji pa tri­najsto leto zapored ponuja moli­tveno literaturo krščanskim sku­pnostim s povabilom k molitvi za vse, ki jih zaznamuje zapor: za zaprte osebe in njihove svojce, za žrtve kaznivih dejanj in njihove skupnosti, za delavce in prosto­voljce v zaporih in za kazensko­pravni sistem. Povabljeni ste, da vsak dan tedna zaporov molite po namenu posameznega dne in se hkrati vprašate, ali lahko kot po­sameznik ali skupnost storite eno stvar za katero od skupin, za kate­re molite.
Povabljeni ste, da vsak dan te­dna zaporov molite po namenu posameznega dne in se hkrati vprašate, ali lahko kot posame­znik ali skupnost storite eno stvar, za katero od skupin, za ka­tere molite.
Gospod, Ti ponujaš svobodo vsem ljudem. Molimo za vse ljudi v zapo­rih. Razlomi vse obstoječe vezi stra­hu in osamljenosti. S svojo ljubezni­jo podpiraj zaprte, njihove družine in prijatelje, zaposlene v zaporih in vse, ki zanje skrbijo. Ozdravljaj vse, ki so jih ranila dejanja drugih, še posebej žrtve kaznivih dejanj. Po­magaj nam, da si bomo odpuščali, ravnali pravično, ljubili usmiljenje in v ponižnosti hodili skupaj s Kri­stusom v njegovi moči in z njegovim Duhom danes in vsak dan. Amen.
  Nedelja, 19. 11.: 33. nedelja med letom, začetek tedna zaporov
  Ponedeljek, 20. 11.: sv. Edmund, kralj
  Torek, 21. 11.: Darovanje Device Marije
  Sreda, 22. 11: sv. Cecilija, devica, mučenka
  Četrtek, 23. 11.: sv. Klemen I., papež, mučenec
  Petek, 24. 11.: sv. Andrej in dru­gi vietnamski mučenci
  Sobota, 25. 11.: sv. Katarina Aleksandrijska, devica, mučenka
  Nedelja, 26. 11.: JEZUS KRI­STUS KRALJ VESOLJSTVA
  V nedeljo, 26. 11., bo slovesno bogoslužje ob 9.00 vodil nadškof msgr. Stanislav Zore. Pri maši ob 16.00 pa poje MePZ Anton Foerster.
  V ponedeljek, 27. 11., bo v župnišču srečanje bralcev.
  V soboto, 2. 12., bo v veroučni učilnici v župnišču delavnica iz­delovanja adventnih venčkov. Za­čeli bomo ob 10.00.
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
  V nedeljo, 3. 12., na Miklavže­vo nedeljo, bo med sveto mašo ob 16.00 nadškof msgr. Stanislav Zore letošnjim katehumenom podelil Sveto pismo.
  V ponedeljek, 4. 12., bo po ve­černi sveti maši ob 19.15 v župnišču sestanek ŽPS.
  V sredo, 6. 12., bo v stolnici dan celodnevnega češčenja.
  V četrtek, 7. 12., bodo ob 18.00 slovesne večernice pred prazni­kom Brezmadežne. Vodil jih bo škof dr. Franc Šuštar.
  V petek, 8. 12., na praznik Brezmadežne, bo slovesno bogo­služje ob 9.00 vodil škof dr. Anton Jamnik. Ob 17.00 pa bo v stolnici slovesna akademija v čast Brezmadežni, ki jo pripravljajo bogoslovci.
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30. Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00.
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

ponedeljek, 30. oktober 2017

Teden Božje Besede 29.10.- 12.11.2017



Pavel v nadaljevanju pisma podrob­neje pojasni od kod tolikšno njegovo veselje in zahvala za Tesaloničane: ne samo, da so si ga prizadevali posne­mati v njegovi hoji za Kristusom, pač pa so za svojo zve­stobo »besedi« pogumno prestali tudi trpljenje (»... besedo ste sprejeli v veli­ki stiski...«). S tem, ko so, kljub preizkušnjam, osta­li zvesti nauku, ki jim ga je oznanil, so postali zgled števil­nim kristjanom. Še več: s svojim zgle­dom so postali pričevalci in oznanjevalci evangelija, ki se je po njih razširil v ostale sosednje pokrajine. Pravzaprav je to širjenje evangeli­ja sprožilo že samo dejstvo njihove­ga spreobrnjenja. Pavel pove, v čem je bilo to tako pomembno dejanje: ». odvrnili ste se od malikov, da bi služili živemu in resničnemu Bogu ter pričakovali iz nebes njegovega Sina.« V teh nekaj kratkih besedah je v zgoščeni obliki povzeta vsa vse­bina apostolskega oznanjevanja po­ganom. Pavel tu predstavi bistvo vere kot enoboštvo, kot kristologijo in kot eshatologijo. Svoje oznanjevanje za­čenja z govorom proti malikom.
Maliki so napačni bogovi, ki ne obstaja­jo, zato spreobrnjenje pomeni opustitev njihovega češčenja in služenje Bogu, ki je v nasprotju z njimi »živ in resničen«. Bistvo spreobr­njenja je torej v odvrnitvi od malikov in povrnitvi k Bogu. Ta Bog je svojega Sina Je­zusa obudil od mrtvih (kristologija) in ko bo zopet prišel, nas bo rešil prihodnje jeze, ki se bo razodela s ka­znovanjem grešnikov ob njegovem prihodu (eshatologija). Oznanjevanje veselega oznanila zato pogane vabi, da se spreobrnejo k edinemu Bogu, verujejo v njegovega Sina Jezusa, ki ga je obudil od mrtvih in pričakujejo zveličanje, ki ga bo prinesel Gospod ob svojem drugem prihodu.
Roman Starc
Vsi sveti. Pred nami je praznik Vseh svetih in vernih duš dan, ko se kristjani zbiramo na pokopališčih, ob grobovih in v cerkvah, da molimo za naše drage rajne. Cerkev v teh dneh naklanja tudi popolni odpustek, ki ga lahko nameni­mo za vse tiste med njimi, ki so morda še potrebni očiščevanja. Pogoji za pre­jem odpustka so opravljena spoved, pre­jem obhajila, molitev po namenu svete­ga očeta ter obisk pokopališča in molitev za rajne.
Povabim vas, da tako lepo, kot boste uredili in okrasili grobove, poskr­bite tudi za molitve in svete maše. Vaše darove z molitvenimi nameni lahko od­date v posebnih kuvertah, tako kot je bilo to že večkrat oznanjeno. Zahvalna nedelja. Prva nedelja v mese­cu novembru je t.i. zahvalna nedelja, ko po cerkvah oltarje okrasimo s »sadovi zemlje in dela človeških rok« ter se na tak način zahvalimo Bogu za vse daro­ve, ki nam jih daje. Obenem je to vedno znova priložnost, da pokažemo in izra­zimo hvaležnost tudi drug drugemu, saj na to žal velikokrat pozabljamo ali pa se nam zdijo stvari, dogodki in ljudje okrog nas tako samoumevni, da jih niti ne opazimo več. Sprejmite ob tej prilo­žnosti tudi mojo iskreno zahvalo vsi, ki s svojim delom, darovi, molitvami in do­brimi željami prispevate k skupnemu dobremu našega oltarnega občestva, stolnice, župnije ali zame osebno. Naj vam bo Bog bogat plačnik.
Te dni bodo naše misli še posebej namenjene našim dragim rajnim,  naši spomini se bodo zopet usta­vljali ob tistih, ki smo jih imeli radi, s katerimi smo prehodili del naše zemeljske poti, pa jih sedaj ni več med nami. 
Pokopališča bodo »oži­vela«, množice ljudi se bodo zbirale ob grobovih svojcev in znancev in morje sveč bo zagorelo njim v spo­min. Iz marsikaterih ustnic bo pri­šla tiha ali polglasna molitev, še več pa bo takih, ki bodo v zadregi mol­čali in skušali čimprej zapustiti ta neprijeten prostor. Hote ali nehote pa se tako eni kot drugi najbrž ne bodo mogli izogni­ti vprašanjem, ki se tako rada po­rodijo ob takih trenutkih: Zakaj? Kako? in Kam? 
Zopet se bosta z vso silovitostjo postavili pred nas dve največji skrivnosti: skrivnost ži­vljenja in smrti; rojevanja in umi­ranja, smisla in nesmisla. Živeti, da lahko umreš? Umreti, da boš večno živel? Prej ali slej mora vsak človek priznati, da tega z razumom ni mo­goče spoznati. Ko stojiš pred svežo gomilo in ti v ušesih pozvanjajo be­sede pepelničnega jutra: »Pomni človek, da si prah in da se v prah po­vrneš,« ti preostane samo dvoje: ali verovati, ali pa pustiti vse skupaj in se potopiti v nesmisel niča. Vsak človek mora nekje na dnu svo­jega srca čutiti, da se njegovo življe­nje s smrtjo ne more končati, da ni cilj vsega našega zemeljskega truda in trpljenja zgolj smrt in trohnenje v grobu. Bog je v nas vendarle po­ložil tisto silno hrepenenje v moči katerega verujemo, da se nam »s smrtjo življenje le spremeni, ne pa uniči.«
Naša pokopališča imenujemo tudi božje njive. V njive posejemo seme, ki mora umreti, da lahko iz njega vzklije nova rastlina. Tudi naše zemeljsko telo mora umre­ti, da bomo lahko nekoč vstali z novim, poveličanim telesom. Ko bomo te dni več molili za naše raj­ne in obiskovali njihove grobove, imejmo pred očmi predvsem ta­kšno podobo njive. Vanjo je vsa­jeno umrljivo seme, ki pa bo ob času obrodilo žlahten sad. Utrdi­mo svojo vero v večno življenje, saj je to edino, kar nam preostane. Če ne - potem zaman živimo, ali ka­kor pravi apostol Pavel: »Če Kri­stus ni vstal, potem je prazna naša vera.«

  • Nedelja, 29.10.: 30. nedelja med letom, žegnanjska nedelja
  •  Ponedeljek, 3О.ІО.: sv. Marcel, mučenec
  • Torek, 31.10.: sv. Volbenk, škof Sreda, 1.11: VSI SVETI, slove­sni zapovedani praznik
  • Četrtek, 2.11.: spomin vseh vernih rajnih, smrtni dan b. sl. Jakoba Ukmarja, četrtek pred prvim petkom
  •  Petek, 3.11.: sv. Viktorin Ptujski, škof, mučenec, prvi petek
  •  Sobota, 4.11.: sv. Karel Boromejski, škof, prva sobota 
  • Nedelja, 5.11.: 31. nedelja med letom, zahvalna nedelja 
  • Ponedeljek, 6.11.: sv. Lenart, opat
  • Torek, 7.11.: sv. Engelbert, škof Sreda, 8.11: sv. Gotfrid (Bogo­mir), škof
  • Četrtek, 9.11.: Posvetitev lateranske bazilike, praznik Petek, 10.11.: sv. Leon Veliki, pa­pež, cerkveni učitelj 
  • Sobota, 11.11.: sv. Martin iz Toursa, škof
  • Nedelja, 12.11.: 32. nedelja med letom

·         V sredo, 1.11., bodo svete maše po nedeljskem redu. Ob 17.15. bo moli­tev vseh štirih delov rožnega venca po oddanih molitvenih namenih za rajne in za duše v vicah.
·         V četrtek, 2.11., bo po večerni sve­ti maši molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
·         V petek, 3.11., bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu, ob 15. 00 pa ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.
·         V soboto, 4.11., bo ob 8.30 moli­tev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu.

Stara navada je, da poleg obiska pokopališča in grobov, za pra­znik Vseh svetih pomnožimo molitve in darujemo za svete maše za naše drage rajne.
V ta namen imamo v stolnici posebne zloženke, na katere napišete imena tistih, ki naj bi se jih še posebej spomnili. Imena skupaj z vašim darom oddajte v poseben nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji. S tako zbranimi darovi vsak po­nedeljek darujemo sveto mašo za vse rajne oz. duše v vicah.
Boglonaj!

Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/

MISEL TEDNA

Papež Frančišek med katehezo o upanju in smrti:
»Smrt tako razgali naše življenje. Raz­krije nam, da so naša dejanja ponosa, jeze in sovraštva bila jalova. Z obžalova­njem se zavemo, da nismo dovolj ljubili in da nismo iskali to, kar je bistveno.... Krščansko upanje zajema iz drže, ki jo Jezus zavzame pred človeško smrtjo. Če je smrt navzoča v stvarstvu, pomeni rano, ki kazi načrt Božje ljubezni. Odrešenik pa jo hoče ozdravit. Vsi smo mali in nezaščiteni pred skrivnostjo smrti, a kakšna milost, če v tistem trenutku v srcu ohranimo plamen vere! Jezus nas bo prijel za roko, kakor je prijel za roko Jairovo hčerko, in bo še enkrat rekel: 'Ta­lita kum. Deklica, vstani.' Tako bo rekel nam, vsakemu med nami: 'Dvigni se, vstani!'«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/ news/18/10/2017/

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v soboto in na prvi petek tudi ob 16.00); 18.30.
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30.
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

sobota, 21. oktober 2017

Teden Božje Besede 22. 10.-29. 10. 2017



Tokrat je pred nami (do zaključka cerkvenega leta) sklop odlomkov iz Prvega Pavlovega pisma Tesaloničanom. Pavel je na svojem dru­gem apostolskem potovanju
presegel meje dotedanjega oznanjevanja in stopil na evropska tla. Potem, ko je uspešno oznanil evange­lij v Filipih, se je odpravil proti Tesaloniki, glavnem mestu rimske province Ma­kedonije. Tu je ostal vsaj nekaj mesecev in v tem času mnogo ljudi, zlasti poganov, pridobil za Kristu­sa. Njegovo delo pa je bilo zaradi na­sprotovanja judovske skupnosti na silo pretrgano, tako da je moral mla­do, komaj osnovano krščansko sku­pnost, ki jo v pismu imenuje Cerkev, na hitro zapustiti. V skrbi zanje, ki so tako ostali prepuščeni sami sebi, se razveseli ugodnih novic, zato jim vesel, da so ostali zvesti in da napre­dujejo v veri, piše pismo, polno spod­bud, spominjanja in zahval. Pismo preveva blag, očetovski ton, v njem ni dolgih razlag krščanskega nau­ka, pač pa jih želi predvsem okrepiti v čuječnosti in upanju na Gospodov prihod. Potem, ko jih na kratko pozdravi v svojem in v imenu obeh sodelavcev, sledi dolga zahvala »Bogu za (vas) vse« ter po­hvala za »vaše delo vere, napor ljubezni in vztraj­nost upanja«. S tem, ko so se trudili, da so ohranili vero, si prizadevali za ljube­zen in niso opustili upanja, so pokazali zrelost in odgovornost pra­vih kristjanov. Evangelija niso samo slišali (»ni prišel med vas samo z be­sedo«), pač pa so pustili, da se jih je po njem Sveti Duh dotaknil s svojo močjo. S tem so sprejeli novo identi­teto in postali del Božjega ljudstva, izvoljeni in »od Boga ljubljeni bra­tje«. To je tudi že kar osrednja misel pisma, namreč, da se zavedajo, da jih Bog ljubi in da jih je sam izvolil zase.
Roman Starc

ŽUPNIKOVA BESEDA

Diakonsko posvečenje. Že kar ne­kaj let je navada, da v Cerkvi na Slo­venskem škofje konec meseca oktobra posvečujejo nove diakone, bodoče novomašnike. Letos jih bo, hvala Bogu, nekoliko več: sedem škofijskih in dva redovnika, že prej pa sta bila posve­čena še dva škofijska bogoslovca. Za našo nadškofijo bo posvečenje v ne­deljo, 29. l0. ob 15.00 v župnijski cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici. Gospod nadškof bo v diakone po­svetil:
Primoža Megliča iz župnije Ivančna Gorica, Marka Mrlaka iz župnije Žiri ter Petra Steleta iz župnije Ko­menda. Skupaj z njimi bosta posve­čena še cistercijan br. Jona Vene iz župnije Ljubljana - Sv. Peter ter kapucin br. Miroslav Pavšek iz župnije Zagorje ob Savi. Vabim vas, da se jih večkrat spomnite v svojih molitvah, lahko tudi z naslednjo molitvijo:

Nebeški Oče,
tvoj sin Jezus Kristus je po apostolih za službo strežbe in oznanjevanja iz­bral diakone, može na dobrem glasu, ki so bili polni Duha in modrosti. Zvesto so služili bratom in sestram ter pogumno pričevali zate.
Prosimo te,
daj moči in poguma
tudi letošnjim diakonom,
da jih bodo radi posnemali
in ti z veseljem služili.
Okrepi jih s svojo milostjo in darovi,
da bodo pravičnega in čistega srca,
ponižni v služenju,
iskreni in velikodušni
v skrbi za uboge in male
ter čuječi in zvesti v ljubezni do tebe.
Vedno bolj naj postajajo podobni tvojemu Sinu, ki ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel. Naj jih to služenje utrdi v zvestobi tvojemu klicu, da se bodo dobro pripravili na duhovniško službo ter se z nedeljenim srcem posvetili tebi,
ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

»MISIJON V OSRČJU KRŠČANSKE VERE« - praznovanje misijonske nedelje

V letošnji misijonski poslanici z na­slovom »Misijon v osrčju krščan­ske vere« nas papež Frančišek spo­minja, da misijonska dejavnost ni zgolj ena izmed številnih dejavno­sti Cerkve, kajti Cerkev je »misi­jonska po svoji naravi«. Opominja nas, da ne moremo biti kristjani, ne da bi okoli sebe širili veselega oznanila Jezusovega evangelija. Ta ima »spreminjajočo moč«, saj je »dobra novica, ki prinaša nalezlji­vo veselje«, je »izvir novega življe­nja, prostega vladavine greha«, ki »zdravi krvaveče rane človeštva«. Vse to je razlog, zakaj današnji svet tako potrebuje usmiljene misijo­narje evangelija. Toda zdi se, kot da imajo s tem mnogi katoličani težave. Kaj nas pri tem najbolj ovi­ra? Papež brezkompromisno ugo­tavlja, da so to: »lagodnost, lenoba lin posvetni duh«. In kako te ovire premagati? Po papeževih besedah tako, »da zapustimo svojo udob­nost in pogumno dosežemo vsa obrobja, ki potrebujejo luč evange­lija«. Pri tem stavi tudi na mlade, njihov pogum in njihove navdihe srca. Ravno zato imamo vsako leto misijonsko nedeljo, da nas v tem prizadevanju okrepi z molitvijo in konkretno nabirko, ki jo ima katoliška Cerkev ta dan po vsem svetu. S temi sredstvi podpiramo te srčne može in žene, misijonar­je »na terenu«, ki so na misijonsko poklicanost pogumno odgovori­li, premagali ovire in nasprotova­nja, »zapustili svojo udobnost« in šli gradit mlado Cerkev na obrobja sveta. Na koncu svoje poslanice nas papež vabi, naj »misijonarimo z zgledom Marije, ki je Mati evangelizacije. Navdihnjena od Svete­ga Duha je sprejela Besedo življe­nja v globino svoje ponižne vere. Naj nam Devica Marija pomaga, da bomo tudi mi izrekli svoj 'da' v nujnosti oznanjevanja Jezusove vesele novice v našem času. Naj nam izprosi novo gorečnost ve­likonočnih kristjanov, da bomo vsem ponesli evangelij življenja, ki zmaguje nad smrtjo. Naj prosi za nas, da si pridobimo sveto go­rečnost iskanja novih poti, po ka­terih bo dar odrešenja dospel do vseh ljudi.«
Vsi skupaj smo tako povabljeni, da vsak po svojih močeh uresničuje­mo papeževo misijonsko vabilo in se pri tem zatekamo k priprošnji »Matere evangelizacije«, sv. Terezije Deteta Jezusa in sv. mate­re Terezije, zavetnic misijonov, ter k priprošnji našega svetniškega misijonarja Andreja Majcna, kajti njegov lik nas letos še posebej na­govarja.
    Torek, 24. 10.: sv. Anton Marija Claret, škof, redovni ustanovitelj
    Sreda, 25. 10: sv. Krišpin in Krišpinijan, mučenca, dan suvere­nosti
    Četrtek, 26. 10.: sv. Demetrij Solunski, mučenec
    Petek, 27. 10.: sv. Sabina Avil- ska, mučenka
    Sobota, 28. 10.: sv. Simon in Juda Tadej, apostola
    Nedelja, 29. 10.: 30. nedelja med letom, žegnanjska nedelja
    V nedeljo, 22. 10., bo ob 15.30 rožni venec pred Najsvetejšim za misijone.
    V nedeljo, 29. 10., bo v župnij­ski cerkvi v Ivančni Gorici ob 15.00 diakonsko posvečenje treh škofijskih in dveh redovnih bogo- slovcev. Lepo vabljeni!
    V sredo, 1. 11., bodo svete maše po nedeljskem redu. Ob 17.15. bo molitev vseh štirih delov rožnega venca po oddanih molitvenih na­menih za rajne.

vsak delavnik 8.30 pred izpostavljenim  Najsvetejšim 18.00 molitev vodijo bogoslovci nedelje 15.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim

Papež Frančišek v poslanici za misijon­sko nedeljo:
»Poslanstvo Cerkve, namenjeno vsem ljudem dobre volje, je utemeljeno na preobrazbeni moči evangelija. Evangelij kot dobra novica, ki s seboj prinaša nalezljivo veselje, vsebuje in ponuja novo življenje: vstalega Jezusa, ki s posredovanjem svojega oživljajočega Duha postane za nas Pot, Resnica in Življenje. Je Pot, ki nas vabi, da ji sledimo z zaupanjem in pogumom. S tem ko sledimo Jezusu kot svoji Poti, izkušamo Resničnost in dobimo njegovo Življenje, kije polnost občestva z Bogom Očetom v moči Svetega Duha. To nas osvobaja vsake oblike egoizma in je izvir ustvarjalnosti v ljubezni.«
Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v soboto in na prvi petek tudi ob 16.00); 18.30.
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30.
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/