Follow by Email

sobota, 26. november 2016

Teden Božje Besede · 27. 11.–4. 12. 2016

1. ADVENTNA NEDELJA Rim 13,11–14

 Kaj pa sedaj, kakšno leto je tokrat pred nami? Tako ali podobno se je najbrž marsikdo spraševal ob zaključku svetega leta usmiljenja. Navajeni smo namreč, da vsako leto prinese s seboj nov poudarek, novo vsebino v življenju Cerkve, ki nas bogati in nagovarja v našem dejavnem krščanskem življenju. Pri tem pa ne smemo spregledati, da je tudi vsako cerkveno leto samo po sebi neizmeren vir milosti, saj v njem Cerkev obhaja »celotno Kristusovo skrivnost: od učlovečenja do binkošti, vse do pričakovanja Gospodovega prihoda«.
V to pričakovanje nas najlepše uvaja adventni čas, ki ga začenjamo. Veselo in vznemirljivo pričakovanje namreč dela človeka pripravnega in sprejemljivega za delovanje Božje milosti, saj v njem prebuja hrepenenje po nebesih. Ponovno smo torej postavljeni pred izziv, kako preživeti ta razmeroma kratek čas, da nas Gospodov prihod ne bo našel nepripravljene in bi morda neopazno šel mimo nas.
K temu nas zelo jasno in nazorno spodbuja apostol Pavel v svojem pismu Rimljanom. Spanja, v katerega nas zaziblje noč, je namreč konec in pred nami vstaja luč novega dne. Luč, ki jasno osvetli vsa naša dejanja, zato sta potrebna čuječnost in poštenje. Ko našteva, kako naj živimo, lahko v teh nekaj besedah vidimo zaobjet ves program našega adventnega prizadevanja. Odpovedati se namreč moramo požrešnosti in pijanosti; lenobi in razuzdanosti; prepirljivosti in nevoščljivosti. Prepričan sem, da je že tu za vsakega izmed nas dovolj dela, zato si z dobrimi deli, spokornimi vajami in molitvijo res vzemimo čas za lepo in temeljito pripravo na Gospodov prihod.
mag. Roman Starc

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Papež Frančišek je ob zaključku izrednega svetega leta usmiljenja svetu izročil apostolsko pismo z naslovom Misericordia et misera – Usmiljenje in usmiljenja potrebna (Mm). V začetku tega pisma čudovito pravi: »Usmiljenje namreč ne more biti nekakšen oklepaj v življenju Cerkve, ampak je njena bitnost, ki razodeva in dela otipljivo globoko resnico evangelija. Vse se razodeva v usmiljenju; vse se rešuje v Očetovi usmiljeni ljubezni« (Mm 1).
Podaljšanje mandata spovedne sodnosti misijonarjem usmiljenja! Papež pravi, naj Cerkev še naprej ostaja »orodje usmiljenja«. Zato je papež Frančišek misijonarjem usmiljenja podaljšal službo, »da bi še ostala do nadaljnje odločitve konkretno znamenje, da je milost jubileja na vseh koncih sveta še naprej živa in učinkovita« (Mm 9). Tako se vsem trem misijonarjem usmiljenja v naši nadškofiji podaljšuje služba do nadaljnjega. 
Pater dr. Robert Božič deluje na Brezjah, v stolnici pa je poleg župnika misijonar usmiljenja tudi prelat Vinko Vegelj. Naj Vam, dragi bratje in sestre, ob začetku adventa spregovorim z željo po iskrenem pričakovanju Odrešenika, po zaupanja polnem pričakovanju srečanja z Odrešenikom ob dovršitvi sveta, saj Sv. pismo vzklika: »Ne bojte se!« – in hkrati po radostnem pričakovanju rojstva Emanuela, Boga z nami. Naj oznanim še novost v naši stolnici, ki bo, upam, razveselila tako obiskovalce iz tujine kot tudi redne molivce v stolnici. Za začetek novega liturgičnega leta naj nas torej razveseli novost.
Ob četrtkih bo ob 12. uri odslej polurni orgelski koncert sakralne glasbe (v živo!). Dobrodošli in povejte še drugim … Vsem želim blagoslovljen advent in lepo praznovanje zavetnika sv. Nikolaja. 
župnik Jože



Iz življenja župnije 

  • • V četrtek, 17. novembra, je ob 50-letnici Nikodemovih večerov sveto mašo daroval pomožni škof Anton Jamnik.

Godovi in prazniki

• Nedelja, 27. 11.: 1. ADVENTNA NEDELJA – nedelja Karitas in sklep tedna Karitas.
• Ponedeljek, 28. 11.: sv. Katarina Laburé, redovnica, vidkinja.
• Torek, 29. 11.: sv. Filomen, mučenec.
• Sreda, 30. 11.: sv. Andrej, apostol – sreda pred prvim petkom.
• Četrtek, 1. 11.: sv. Edmund Campion in tovariši, mučenci – četrtek pred prvim petkom.
• Petek, 2. 12.: sv. Bibijana (Vivijana), mučenka – prvi petek.
 • Sobota, 3. 12.: sv. Frančišek Ksaver, duhovnik – prva sobota.
• Nedelja, 4. 12.: 2. ADVENTNA –MIKLAVŽEVA NEDELJA.

Dogodki pred nami 

• Nedelja, 27. 11.: blagoslov adventnih vencev pri vseh mašah. Ob 15.30 bo molitvena ura pred Najsvetejšim.
• Ponedeljek, 28. 11.: večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši bo mladinsko srečanje.
• Torek, 29. 11.: večerna maša bo z večernicami, ob 18.30 pa je tudi katehumenat.
• Sreda, 30. 11.: SREDA PRED PRVIMPETKOM – po večerni maši bo kratka molitev v čast sv. Jožefu. 
• Četrtek, 1. 12.: ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM. Ob 12.00 bo (polurni) koncert sakralne glasbe. Po večerni maši bo molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. Sledi srečanje za študente.
• Petek, 2. 12.: PRVI PETEK – ob 8.30 bo molitev pred Najsvetejšim s posvetitvijo Jezusovemu srcu. Ob 15.00 bo ura Božjega usmiljenja in sv. maša.
• Sobota, 3. 12.: PRVA SOBOTA – ob 8.30 bo molitev pred Najsvetejšim s posvetitvijo Srcu Marijinemu.
• Nedelja, 4. 12.: MIKLAVŽEVA NEDELJA -– za nas je to »žegnanje«. Slovesno sv. mašo ob 9.00 bo daroval prošt Jožef Lap, ob 16.00 pa nadškof Stanislav Zore, ki bo med mašo katehumenom podelil Sveta pisma. Ob 15.30 bo molitvena ura pred Najsvetejšim po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Pri večerni maši bo pel zbor MEGARON, ki bo imel po maši še kratek koncert.
Torek, 6. 12.: goduje sv. NIKOLAJ,zavetnik naše stolnice, ta dan bo tudi CELODNEVNO ČEŠČENJE. S češčenjem bomo začeli po maši ob 9. uri (sv. maša ob 9.30 odpade). Sklep češčenja bo ob 18.00 z litanijami in zahvalno pesmijo ter sveto mašo. 
• Sreda, 7. 12.: ob 18.00 bodo slovesne večernice v čast Brezmadežni.
• Četrtek, 8. 8.: Brezmadežno spočetje Device Marije. Ob 17. uri bodo bogoslovci izvedli akademijo v čast Brezmadežni.
• Sobota, 10. 10.: pri maši ob 18.30 bo pel in imel po maši koncert zbor GARSFONTEIN iz Velike Britanije. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/

Misel tedna 

Papež Frančišek pri homiliji 22. novembra: »Kako bo tisti dan, ko bom pred Jezusom? Ko me bo vprašal o talentih, ki mi jih je dal, kaj sem storil z njimi; ko me bo vprašal, kako je bilo z mojim srcem, ko je padlo seme, kako je bilo s potjo, trni – tistimi iz prilike o Božjem kraljestvu. Kako sem sprejel Besedo? Z odprtim srcem? Sem poskrbel, da je brstela za dobro vseh ali na skrivaj?«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/11/22/

ponedeljek, 21. november 2016

Teden Božje Besede 20. 11.–27. 11. 2016

Kristus Kralj Lk 23,35-43 

Nekateri rokovniki imajo na začetku navedene razne uporabne podatke, med drugim tudi letni razpored praznikov. V nekaterih od teh je navedena tudi zelo kratka zgodovina praznika in z njim povezane navade. V enem pa je pri prazniku Kristusa Kralja pisalo: »Praznik nima običajev.« Ob tem najprej pomislimo, da je ta praznik še malo časa v koledarju, zato se navade sploh še niso mogle razviti, ali da tega praznika ljudstvo ni sprejelo za svojega. O svetnikih v prvi Cerkvi vemo razmeroma malo, kar pa se je ohranilo, si pripovedujemo iz generacije v generacijo kot veliko dragocenost.
Tako za praznik Kristusa Kralja velja, da je to »idejni praznik«. Uvedel ga je papež Pij XI. z utemeljitvijo, da je potrebno nasproti uničevalnim idejam boljševizma, nacionalsocializma idr. postaviti Kristusa kot suverenega vladarja vsega vesoljstva. Ker se narodi tež

ko dogovorijo za mir, zato naj jim pomaga On, ki je kralj vseh in vsega. On naj postane merilo za človekovo dostojanstvo, za pravičnost in za življenje v miru. Papežu se je zdelo, da bo nov praznik brez običajev in navad pravi odgovor na tiha pričakovanja človeštva po miru. Vsak človek je »kralj«, če se trudi živeti po Očetovi volji. Spoštovanje Jezusa in pokorščina do njega nista utemeljeni na sili, sijaju ali moči, ampak na usmiljenju, ljubezni, služenju, podaritvi… Tam, kjer se kristjani približajo ubogim in trpečim ter njihovim potrebam, se uresničuje Cerkev. Tam Cerkev sprejmejo in priznavajo njeno družbeno vlogo.
Čeprav ga nihče ne vpraša, iz kakšnega razloga to dela, pričuje z življenjem: »Drugim služim kot tisti, ki s svojim življenjem posnema Jezusa.« Na razstavi je hotel umetnik opozoriti na človekovo dostojanstvo. Pred glavni vhod v razstavni prostor je dal počez na pot položiti veliko in od ognja že precej ožgano drevo. Nanj je bila pribita kovinska plošča, na kateri je pisalo: »Vsak človek je kralj.« – Drevo je res simbol življenja in moči, a tako ponižano in nemočno na tleh spominja na Kristusa na križevem potu. To ranjeno drevo je zgovoren simbol izmučenega in na križ pribitega Kristusa, pa tudi človeka, ki vsak dan hodi za Jezusom. Obiskovalci so le nemo gledali to izmučeno drevo. Človek je lahko kralj le v povezanosti s Kristusom.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Tri leta razlage evangelijev Msgr. dr. Peter Kvaternik je zadnja tri leta lepo in izvirno razlagal nedeljske evangeljske odlomke. Evangelije namreč poslušamo v teh letnih nedeljskih ciklusih. V letu A poslušamo Matejev, v letu B Markov, v letu C pa Lukov evangelij (Janezov evangelij poslušamo ob slovesnih in drugih praznikih). Z nedeljo Kristusa Kralja vesoljstva, ko zaključujemo cerkveno leto, se sklepa leto C – torej leto, ko smo pri nedeljskih mašah poslušali odlomke iz Lukovega evangelija. Msgr. dr. Peter Kvaternik je tako sklenil krog triletnih razlag evangeljskih odlomkov, za kar se mu iskrno zahvaljujemo in ga spodbujamo k nadaljnji ustvarjalnosti še drugje. Ni namreč lahko kar tri leta vsak teden pravočasno pisati premišljevanja evangelijev. Bogu hvala in hvala tebi, dragi msgr. Peter Kvaternik.Novi razlagalec Božje besede v Tednu Božje besede bo mag. Roman Starc, rektor bogoslovja. Hvala mu za njegovo pripravljenost in ves trud že vnaprej. Veselimo se njegovih besed in premislekov ob Božji besedi, saj Gospod nagovarja vsakega posebej v njegovi enkratnosti. Novo cerkveno leto, advent bomo tako začeli z mag. Romanom Starcem.

Zaključek je nov začetek, nov čas!

V nedeljo, 13. novembra, smo imeli čudovito slovesnost zaključka izrednega svetega leta usmiljenja. Za vse prejete milosti skozi celotno sveto leto Bogu hvala. Hvala vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki ste sodelovali pri slednji in pri vseh slovesnostih, ki so se odvijale v svetem letu. Naj bo čas, ki se bo v prihajajočih dneh obrnil v advent, res čas, ko bomo z odrtimi in sproščenimi srci pričakovali našega Gospoda.
Ostanimo orodje usmiljenja še naprej, bi nam rekel papež Frančišek. Usmiljenje namreč ni omejeno le na določen čas. »S svojo stanovitnostjo si boste pridobili življenje« (Lk 21,19), pravi Jezus.
župnik Jože

Iz življenja župnije 

• V ponedeljek, 7. novembra, smo imeli sejo župnijskega pastoralnega sveta.
• V sredo, 9. novembra, smo imeli duhovniki dekanije Ljubljana – Center v stolnici sveto mašo in pastoralno konferenco.
• V nedeljo, 13. novembra, smo pod vodstvom našega ordinarija, nadškofa msgr. Stanislava Zoreta, še zadnjič slovesno poromali v svetoletno stolnico, stopili skozi sveta vrata, molili v čast Božjemu usmiljenju in po sveti maši zaprli sveta vrata.

Godovi in prazniki 

• Nedelja, 20. 11.: JEZUS KRISTUSKRALJ VESOLJSTVA - sklep tedna zaporov in začetek tedna Karitas.
• Ponedeljek, 21. 11.: darovanje Device Marije.
• Torek, 22. 11.: sv. Cecilija, devica in mučenka.
• Sreda, 23. 11.: sv. Klemen I., papež, mučenec.
• Četrtek, 24. 11.: sv. Andrej Dung Lac in drugi vietnamski mučenci.
• Petek, 25. 11.: sv. Katarina Aleksandrijska, mučenka.
• Sobota, 26. 11.: sv. Valerijan Oglejski, škof, in sv. Leonard Portomavriški, duhovnik.
• Nedelja, 27. 11.: 1. ADVENTNANEDELJA – nedelja Karitas in sklep tedna Karitas.

Dogodki pred nami 

• Ponedeljek, 21. 11.: Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši mladinsko srečanje.
• Torek, 22. 11.: večerna maša je z večernicami in katehumenat.
• Četrtek, 24. 11.: po večerni maši bo srečanje za študente v Vovkovi dvorani (1. nadstr.), v Grozdetovi dvorani (pritličje) pa srečanje biblične skupine.
• Sobota, 26. 11.: ob 8.30 bodo hvalnice, ob 10. uri pa se bodo v župnišču (Grozdetova dvorana) zbrale družine naših veroučencev k izdelovanju ADVENTNIH VENČKOV in druženju. Povabljene ste tudi družine, ki se udeležujete liturgičnega življenja v stolnici, tudi če (še) nimate veroukarjev. V sproščenem vzdušju bomo skupaj izdelovali adventne venčke. S seboj prinesite 4 (vijolične) sveče, lepilo, škarje, zelenje. Veselimo se bližajočega se skupnega srečanja in vas lepo pozdravljamo. Redni verouk bo v torek, 22. 11., in v sredo, 23. 11., zato odpadel.
• Nedelja, 27. 11.: Pri sveti maši ob 9. uri bo sloveni blagoslov velikega adventnega venca, blagoslov adventnih vencev bo tudi pri vseh drugih svetih mašah.
• Nedelja, 4. 12.: To je MIKLAVŽEVANEDELJA, za nas je to »žegnanje «. Sveto mašo ob 16. uri bo darovan nadškof Zore. Med mašo bo katehumenom podelil Sveta pisma.
• Torek, 6. 12.: Goduje sv. NIKOLAJ, zavetnik naše stolnice, to je tudi dan CELODNEVENGA ČEŠČENJA. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/

Misel tedna 

Papež Frančišek nizozemskim romarjem 15. novembra: Moške in ženske danes žeja po Bogu, žeja jih po njegovi dobroti in njegovi ljubezni. »… Tudi vi lahko kakor 'kanali' usmiljenja pomagate ublažiti to žejo; mnogim osebam lahko pomagate ponovno odkriti Kristusa, Zveličarja in Odrešenika človeštva; kot Jezusovi učenci misijonarji lahko 'namakate' družbo z evangeljskim oznanilom in ljubeznijo, predvsem pa osebe, ki so v največji stiski in prepuščene same sebi.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/11/15/.

petek, 11. november 2016

Teden Božje Besede 13. 11.–20. 11. 2016

  33. nedelja med letom Lk 21,5-19 

Ali gresta skupaj »znanstvena fantastika « in sveto pismo? Zlasti mladi radi gledajo filme s področja znanstvene fantastike. Teh filmov je na kupe. Običajno prikazujejo še nepoznane visoko razvite tehnične rešitve, včasih se dotikajo tudi psiholoških in drugih vsebin. Knjiga Razodetje je zadnja knjiga Svetega pisma. Slikovito opisuje srhljive prizore o koncu sveta. »Povzetek « te knjige je zbral evangelist Luka v t. i. Jezusovem govoru o koncu sveta, katerega del smo slišali danes. Znamenja, ki to napovedujejo, so že tu. Jezus govori o porušenju Jeruzalema, ko »ne bo ostal kamen na kamnu...« Luka je pisal evangelij okrog leta 85 po Kr., torej kakih 15 let po rimskem rušenju templja in mesta. Uničenje templja je zelo globoko prizadelo Jude.
Veljal je pregovor: »Kdor ni videl Jeruzalema in njegovih lepot, ta še ni okusil veselja. Kdor ni videl templja v vsem njegovem sijaju, ta še ne ve, kaj je lepo mesto.« Jezus svari pred »krivimi preroki«, ki so si domišljali, da vse vedo o koncu sveta. Jezus raje govori o znamenjih, ki ga bodo napovedovala. To so: vojne in nemiri, potresi, kužne bolezni in lakota. Tudi preganjanje kristjanov sodi sem. To doživljamo tudi mi: vojne, lakoto, brutalnost islamske države, klimatske spremembe … So to tista znamenja? To nas skrbi. Kam vse to vodi? Se bomo sami uničili?
Prvi kristjani so pričakovali konec sveta zelo kmalu. Toda čas je tekel, a se ni zgodilo nič podobnega. »Pričakovanje« je postalo »stalnica«. Konec bo prišel gotovo ob koncu našega življenja. Eni se tega konca veselijo, drugi se ga bojijo. Vemo, da bo, a ne vemo, kdaj in kako. Čaka nas usmiljeni sodnik, a hkrati »eden izmed nas«. To nas pomirja. Jezus je Bog in človek. On ve, kaj je v človeku. Želi, da bi sodba ne postala obsodba, ampak rešitev.
Več kot o koncu sveta, je govoril

o nebesih. V prihodnosti bomo uživali, kar bomo uresničili v sedanjosti. Papež Frančišek je v govoru na praznik vseh svetih na rimskem pokopališču Verano rekel: »Pomislimo na svoje srce in se vprašajmo, kje je zasidrano? Če še ni, potem ga zasidrajmo na oni obali, kjer so nebesa, saj vemo, da upanje ne razočara, ker Gospod nikoli ne razočara.« Resnično prihodnost ne kaže znanstvena fantastika, ampak upanje, ki se krepi v veri.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Obilje milosti nam je naklonil Bog v tem izrednem svetem letu usmiljenja. Sam sem bil zelo vesel vseh, ki ste kot posamezniki ali kot organizirane romarske skupine vstopali skozi sveta vrata in prejemali zakramente in druge milosti. Vesel sem bil petkov, ko ste s srcem in vztrajno prihajali k uri Božjega usmiljenja in sveti maši.
Vesel sem bil mladih in starejših, ki sem vas lahko videl ob različnih urah dneva moliti v stolnici, mnogokrat navkljub nemiru, ki so ga povzročale skupine turistov ali prireditve pred stolnico. Ne vem natančno koliko romarjev je v tem svetem letu priromalo v stolnico. Naj pa povem podatek o številu obhajil. Samo od novega leta do teh dni je v stolnici prejelo obhajilo več kot 160.000 vernikov (sicer je bilo v zadnjih letih v celem letu razdeljenih okrog 85.000 obhajil).
Vesel sem bil spovednikov, ki so prihajali v spovednice ure in ure, še posebej ob večjih slovesnostih. Vesel sem bil tudi vas prostovoljcev, ki ste omogočili, da je bila stolnica lahko odrta cel dan in ste se dodatno izkazali še ob večjih slovesnostih. Naj vsem usmiljeni Bog še naprej naklanja obilje milosti. Pred nas pa prihaja čas ustaljenega stolniška ritma, v katerem upam, da bodo sadovi leta usmiljenja vidni še naprej.
Sam sem z velikim veseljem ob vašem sodelovanju (in seveda sodelovanju gospe Slave) pripravljen še naprej voditi uro Božjega usmiljenja vsak petek ob 15. uri, če bo molivcev dovolj. Menim, da je to številka 40. Ob manjšem številu bomo ponovno imeli molitveno uro Božjega usmiljenja in sveto mašo le ob prvih petkih. Razmišljam tudi, kako bi imeli oziroma poživili češčenje Svetega rešnjega telesa. Prosim za molitev za razsvetljenje tega in tudi glede odločitev, ki se počasi oblikujejo za spremljanje turistov v stolnici.
Naj povem, da je bilo zadnji teden julija v času izven maš v enem tednu prek 22.000 turistov, v turistično »suhem« oktobru pa prek 7.000. Zato, da bi turisti spoštovali svetost prostora, da bi jim ob določenih urah nudili organizirano vodenje v različnih jezikih (za primerno finančno nadomestilo), morda tudi »urice svete glasbe«, pa bi potrebovali še več prostovoljcev. Prav tako bi prostovoljce potrebovali med mašami pred vrati, da bi skupine turistov ne prihajale v stolnico med obredjem, saj nemalokrat bogoslužje motijo in se sprehodijo tudi do daritvenega oltarja. Povabljeni torej k sodelovanju. Vsake ure vsakega prostovoljca bomo veseli.
župnik Jože

Iz življenja župnije 

• V nedeljo, 30. oktobra, smo lahko počastili relikvije sv. papeža Janeza Pavla II., sv. patra Pija in sv. Šarbela.
• V soboto, 5. novembra, so v stolnico priromali župljani iz Mežice.

Godovi in prazniki 

• Nedelja, 13. 11.: 33. NEDELJA MED LETOM – SKLEP SV. LETA USMILENJA, začetek tedna zaporov.
• Ponedeljek, 14. 11.: sv. Nikolaj Tavelić, duhovnik.
• Torek, 15. 11.: sv. Albert Veliki, škof in cerkveni učitelj.
• Sreda, 16. 11.: sv. Marjeta Škotska, kraljica.
• Četrtek, 17. 11.: sv. Elizabeta Ogrska, redovnica.
• Petek, 18. 11.: Posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla.
• Sobota, 19. 11.: sv. Matilda, redovnica, mistikinja.
• Nedelja, 20. 11.: JEZUS KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA, sklep tedna zaporov in začetek tedna Karitas.

Dogodki pred nami 

• Nedelja, 13. 11.: Ob 9. uri bo v organizaciji Kulturnega društva Evropski kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija vseslovenska obeležitev spomina na velikega svetnika sv. Martina s sveto mašo, ki jo je za to priložnost uglasbil skladatelj Damijan Močnik. Ob 16. uri sklep izrednega svetega leta usmiljenja z zaprtjem svetoletnih vrat, ki ga vodi nadškof Stanislav Zore. PROGRAM: zbiranje na nadškofijskem dvorišču do 15. ure, ko se začne procesija proti svetim vratom. Zadnjič bomo v tem izrednem svetem letu usmiljenja stopili skozi sveta vrata, kjer bomo ob molitvi pred Najsvetejšim nadaljevali z romarsko pobožnostjo. Ob 16. uri bo slovesna nadškofova maša, na koncu katere bo obred zaključka svetega leta z zaprtjem svetoletnih vrat.
• Ponedeljek, 14. 11.: Večerna maša z večernicami za duše v vicah.
• Torek, 15. 11.: večerna maša z večernicami, ob 19.15 orgelski koncert mojstra Fedorja Stroganova iz Moskve. Ob 18.30 je katehumenat.
• Četrtek, 17. 11.: sv. mašo ob 18.30 daruje nadškof Zore v sklopu praznovanj 50- letnice Nikodemovih večerov.
• Petek, 18. 11.: Ob 15. uri ura Božjega usmiljenja in sv. maša. Ob 20. uri prvo srečanje zakonske skupine v Grozdetovi dvorani (pritličje).
• Sobota, 19. 11.: pri sv. maši ob 16. uri, ki jo daruje prošt Lap, se bomo spomnili žrtev prometnih nesreč. Pri maši poje zbor iz župnije Golo.
• Sobota, 26. 11.: ob 10. uri se v župnišču zberejo družine naših veroučencev k izdelovanju adventnih venčkov in druženju. 
Povabljene tudi družine, ki se udeležujete liturgičnega življenja v stolnici, tudi če nimate (še) veroukarjev. Sporočamo še to, da bo zaradi adventne delavnice redni verouk v torek, 22. 11., oz. sredo, 23. 11., odpadel. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/

Povabilo k izdelavi adventnih venčkov 

Spoštovani starši, vabimo vas, da si v soboto 26. 11. rezervirate čas in se skupaj z vašimi otroci udeležite adventne delavnice, ki bo potekala od 10. do 13. ure v prostorih župnišča. V sproščenem vzdušju bomo skupno izdelovali adventne venčke. S seboj prinesite 4 (vijolične) sveče, lepilo, škarje, zelenje. Veselimo se bližajočega se skupnega srečanja in vas lepo pozdravljamo, župnik Jože, s. Romana in s. Irena

Vabilo v zakonsko skupino 

Štirje pari iz Ljubljane in okolice sodelujemo v zakonski skupini v okviru Betanije že dobrih 20 let. Skupaj se trudimo za rast v zakonu in veri. Vsi imamo družine z več otroki. V svojo družbo vabimo pare, ki bi si skupaj z nami prizadevali za boljši krščanski zakon. Srečujemo se vsak tretji petek v mesecu ob 20. uri v stolnem župnišču. Vabimo vas, da se nam pridružite 18. 11. 2016 ob 20 uri.

Misel tedna 

Papež Frančišek med homilijo pri sv. maši v Domu sv. Marte, 8. novembra: »… Ovira, ki se dogaja tudi v življenju Cerkve, je 'nepoštenost'. … Kadar 'želi nekdo služiti Gospodu, a obenem služi tudi drugim stvarem, ki niso Gospod' … 'Gospod nam je dejal, da noben služabnik ne more imeti dveh gospodarjev. Ali služi Bogu ali služi denarju.
To nam je povedal Jezus. In to je ovira: nepoštenost … Vendar pa ta ni isto kakor biti grešnik. Vsi smo grešniki, in to obžalujemo. Toda biti nepošteni pomeni igrati dvojno igro. Igrati na desni in na levi, igrati za Boga in igrati tudi za svet. To je ovira.«