Follow by Email

petek, 28. oktober 2016

Teden Božje Besede 30. 10.–13. 11. 2016

31. nedelja med letom Lk 19,1-10 

Pripoved o Zaheju poznamo. Zaheju je prišlo na uho, da Jezus prihaja tam mimo. Takrat je bilo obveščanje zelo preprosto in drugačno kot danes, ko se poslužujemo telefonskih, elektronskih, tiskanih in drugih oblik sporazumevanja. A je delovalo zelo dobro.
Ko je prišla informacija o Jezusovem prihodu do Zaheja, je verjetno že kaj vedel o Jezusu. Ni vzdržal, da bi sedel doma. Bil je bogat, vendar ga je družba izolirala. Bil je torej v družbenem »outu«. Bil je izobčenec. Še posebej v Jerihi. Ljudje so se ga izogibali. Nihče ni hotel priti z njim v spor. Enako s člani njegove družine. To ni bilo lahko. Biti na robu družbe. Prepovedano jim je bilo hoditi v sinagogo. Zahej je zaradi tega trpel. Mu lahko pomaga Jezus? Zahej je o Jezusu slišal samo lepe stvari. »Moram ga videti,« si je govoril. Bil je res majhne postave. Marsikdo bi odnehal. Ne pa Zahej! Hotel ga je videti, pa amen! Pohitel mu je naproti. Povzpel se je na figovo drevo, da je videl čez druge. Krasno!
Preko glav bo videl Jezusa. Je predvidel možnost, da ga bo Jezus prvi opazil? Gotovo ne. Poklical ga je po imenu: »Zahej!« Presenečen je slišal: »Pridi dol!« Še bolj, ko je slišal Jezusa: »Rad bi prenočil v tvoji hiši.« Ljudje so bili pretreseni. Jezusu so zelo zamerili: Res nič ne pozna ljudi? Nasprotno. Zato jim želi pomagati. Pozna Zahejev položaj. Zahej obljubi, da bo dal ubogim premoženje, ki ga je pridobil na sporen način. Jezusova dobrota je izzvala Zahejevo dobroto. Vsako Jezusovo dejanje je oznanjevanje!
Jezus je s čudeži potrjeval svoje učenje in z učenjem dopolnjeval govorico čudežev. Jezus sam najprej ureja vprašanje socialne pravičnosti. Jezus je rad šokiral ljudi, da bi si bolj zapomnili sporočilo. Tokrat so bili kot naelektreni. Pohujševali so se, da je prestopil prag hiše, ki je bila »hiša grešnika«. Odrešenje Bog deli tako vsem kot posameznikom. Jezus pa prinaša ljudem mir, zaupanje, človečnost … Mi naj bi pri tem sodelovali. Zaheja nam daje za zgled pri tem sodelovanju. Kot carinik je bil na odgovornem mestu, zato je bilo spodbudno, da je sam popravil škodo, in to revnim. Evangelij nas uči, da moramo to, kar smo pridobili na nepošten način, vrniti. Krščanstvo bo uspevalo, če se bo dosledno zavzemalo za pravičnost. Jezus daje Zaheja za zgled.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Pred nami je praznik vseh svetnikov in vernih duš dan. Prisrčno povabljeni k molitvam za rajne in tudi k možnosti prejema popolnega odpustka. Prav tako vas vabim k temu, kar nam Bog naklanja po Cerkvi v tem letu usmiljenja, ki ga bomo zaključili v nedeljo, 13. novembra.
O obojem si spomin lahko osvežimo v prejšnji številki Tedna Božje besede. Pred nami pa je tudi zahvalna nedelja, zato bi se Bogu rad in iz srca zahvalil za vse vas. Za vas, ki prihajate v stolnico in molite ter tako prošnje, hvalo in čast celotnega stolnega oltarnega občestva povzdigujete k Bogu; za vas, ki darujete za svete maše in vodite molitve; za vas, ki berete Božjo besedo in molite prošnje ljudstva; za vas, ki skrbite v naši stolnici za petje: ljudsko, zborovsko, solo in za igranje; za vas, ki skrbite za sprejem mašnih darov in prijazno sprejemate obiskovalce stolnice; za vas, ki kakor »uboge vdove in vdovci« darujete dar, bodisi v »pušico« bodisi kako drugače, za stolnico, za Karitas, za misijone, »za rože«, zame osebno …; za vas, ki ure in ure, dnevno ali tedensko, tiho darujete svoj čas, da si množice turistov stolnico lahko ogledajo, molivci pa lahko molijo; za vas, ki tiho čistite stolnico ali župnišče, brišete prah in odstranjujete pajčevino; za vas, ki darujete del svojega časa in talentov kot ključarji, člani župnijskega pastoralnega sveta in z dobrimi nasveti pri ustanavljanju fundacije Stolnica Ljubljana; za vas, ki prinesete cvetje ali lončnice in si prizadevate za krašenje; za vas, cerkovniki, ki skrbite, da pobožnosti in svete maše v stolnici lepo teče jo; za vas, ministranti, ki ste vztrajni in za vas bogoslovci za lepa bogoslužja; za vaju, sestri katehistinji, in veroučence; za vas, gospodje kanoniki in drugi duhovniki, za spovedovanje, maševanje in vse pobožnosti ter molitve ...; za Ivo, ki je ob drugih prostovoljkah skoraj 25 let nosila breme krašenja naše stolnice …
Ur vašega dela ne morem ne prešteti in ne ovrednotiti, saj vas večina tega niti ne želi, ker je v vas vera, ker je v vas ljubezen, Bog pa vidi … Ne želite ne posebnih zahval ne pohval ne tega, da se izpostavlja vaše ime … Hvala vam za vero, za dobroto in za ljubezen; ste odsev Večnega.
župnik Jože

Pastirsko pismo slovenskih škofov o krščanskem pogrebu 

Dragi bratje in sestre! Ob letošnjem prazniku vseh svetih in vernih duš vam želimo škofje spregovoriti o vprašanjih, povezanih s smrtjo in krščansko spoštljivim odnosom do človekovega telesa tudi po smrti. Junija letos smo zaradi nekaterih novih dejstev potrdili dopolnjene pastoralne smernice za krščanski pogreb, v oktobru pa je nova navodila o tem izdala tudi Kongregacija za nauk vere.
V spremenjenih družbenih in kulturnih okoliščinah se hitro spreminja odnos do smrti in do umrlih. Želimo vam spregovoriti o smrti kot o sestavnem delu življenja, o poslavljanju in žalovanju kot o spominjanju na velikonočno skrivnost in o krščanskem pokopu telesa kot izročanju rajnega v Očetov objem.
Med osrednja oznanila Cerkve spada vesela vest o življenju po smrti. Sv. Janez je v videnju gledal »veliko množico, ki je nihče ni mogel prešteti «, množico tistih, »ki so prišli iz velike bridkosti in so oprali svoja oblačila ter jih očistili z Jagnjetovo krvjo« (Raz 7,9.14). Ko v teh dneh obiskujemo grobove rajnih, se zaradi tega upanja v nas naseli veliko veselje, s katerim Jezus sklene oznanilo blagrov: »Veselite in radujte se, kajti veliko je vaše plačilo v nebesih« (Mt 5,12).

Smrtna ura kot pomemben del življenja 

V tej veri sta smrt in pogreb najdražjih vsega spoštovanja vredno dogajanje. Dotika se naših osebnih doživljanj, ki pogosto izzovejo občutek nemoči, žalosti in strahu. Zelo močnó pa se dotika tudi človeka kot presežnega, verskega bitja. Cerkev ponuja iz svoje duhovne zakladnice bogato simboliko in bogoslužna besedila, ki so namenjena tolažbi svojcev rajnega in župnijskemu občestvu.
S simboli in besedili nas Sveti Duh Tolažnik usmerja v Kristusovo velikonočno skrivnost, da bi smrt sprejemali tesno povezano z veliko nočjo: kakor je Jezus Kristus za nas trpel in umrl ter tretji dan s telesom vstal od mrtvih, tudi mi upamo in verujemo, da se bo naša duša ob smrti srečala s svojim Odrešenikom in bo naše telo deležno vstajenja. V tem duhu dojemamo trenutek smrti kot enega izmed najpomembnejših v zemeljskem življenju; od katerega je na nek način odvisna vsa večnost.

 

Slovo od rajnega in pogrebna slovesnost 

Krščansko slovo od rajnih ter pogrebne slovesnosti zato izrazito izžarevajo vero v posmrtno življenje in jo s simboli izpovedujejo. Pogrebno bogoslužje ni samo izročitev telesa rajnega zemlji v pričakovanju vstajenja od mrtvih, ampak je namenjeno tudi tolažbi svojcev in krščanske skupnosti ter izraža krščansko vero in upanje v večno življenje.
Zato je za krščansko žalovanje zelo primerno, da se ohranja molitev ob umirajočem in ob mrtvem človeku, kjer je ta molitev še prisotna, ali pa se jo na novo uvede. To je primerno tudi, ko rajni ne leži doma. Zbiranje k molitvi ob večerih je izraz vere in podpora rajnemu ter svojcem. Upadanje krščanskih pogrebov in visok odstotek žarnih pokopov, ki Slovenijo uvršča v sam svetovni vrh (82,9 % v letu 2014), in nekatere nove oblike, kot npr. raztros, nas kot kristjane izzivajo, da na kulturo »odrivanja« smrti na rob življenja in čimprejšnjo pozabo rajnih odgovorimo s ponovno »evangelizacijo smrti«, ki na novo ovrednoti človekovo telo in smrt.
Pokop telesa rajnega je za Katoliško Cerkev še vedno najprimernejša oblika slovesa. Kristjani gledamo na smrt kot na edinstven in najbolj oseben način srečanja Boga in človeka že brez omejitev prostora in časa. Zato naj se telesa položijo v zemljo na blagoslovljenem pokopališču ali drugem svetem kraju. S tem krščansko občestvo izrazi vero v posmrtno življenje in pričakovanje vstajenja teles poslednji dan. Svetopisemska besedila (prim. Mt 27,60.64- 66 in druga) izpostavljajo podobe polaganja telesa v grob, praznega groba in poveličanega telesa vstalega Jezusa Kristusa.
Telo je sicer minljivo in podvrženo smrti, vendar je po Kristusovemu vzoru namenjeno vstajenju. Zato škofje močno spodbujamo vse kristjane, da, kjer je le mogoče, v veri izberete tak način pokopa, kot ga je imel Kristus, to je pokop telesa. Pri obredih naj sodeluje župnijsko občestvo, da se pokaže povezanost rajnega in svojcev s Cerkvijo. V proces slovesa od rajnega naj se na možen način vključi obhajanje svete maše. V Sloveniji je postal večinski način pokopa upepelitev in posledično žarni pokop.
Razlogov je več: od prostorske stiske v mestih, ekonomskih razlogov do ideoloških nagibov.
Cerkev sprejema tudi ta način, a daje prednost pokopu telesa. V primeru žarnega pokopa mora duhov nik ali drug pastoralni sodelavec previdno preveriti, da odločitev ni bila sprejeta iz veri nasprotnih razlogov – v takem primeru cerkveni obred ne bi bil smiseln. Zaradi spoštovanja do rajnega spodbujamo, da bi se kar v največji možni meri tudi z obredom poslovili od njegovega telesa še pred upepelitvijo. Marsikje to ni izvedljivo, a v tej smeri bi bilo potrebno iskati nove možnosti, saj je to želja, priporočilo in praksa vesoljne Cerkve.
Tudi žare s pepelom rajnih je treba pokopati ali hraniti na svetih prostorih (pokopališče, kapela); tako je bolj zagotovljena molitev zanje in spomin nanje tudi v naslednjih generacijah. Hranjenje pepela rajnih doma za kristjane ni primerno. Za kristjana ni primeren način pokopa raztros pepela rajnega. Želja po raztrosu v morje, v gorah, gozdu ali drugod v naravi ter pojavljajoče težnje, da pepel rajnega spremenijo v spominske predmete ali ga preoblikujejo v dragulje, je posebej vprašljiva, saj bolj poudarja ljubezen do narave kot odnos do Boga in občestva Cerkve.
Upanje na večno življenje v Bogu je s tem močno zatemnjeno. Če ni določenega kraja pokopa, groba, je zelo okrnjena možnost molitve in spomina, ki izhaja iz obiskovanja grobov. Lahko vodi tudi v razne zlorabe in v nekrščansko pojmovanje človeka ter zanika njegovo izvorno dostojanstvo bitja, ustvarjenega po Božji podobi. Hitreje se izbriše sled o obstoju določene osebe in se naslednjim generacijam odvzame možnost zgodovinskega spomina. Enako spoštovanje, kot ga imamo do teles odraslih rajnih, je prav, da imamo tudi do teles mrtvorojenih in splavljenih otrok. Tudi njihovo mesto pričakovanja vstajenja je grob na pokopališču in primeren krščanski pogrebni obred. Če se kristjan odloči zapustiti po smrti svoje telo v medicinske raziskovalne namene, kar je delo ljubezni do bližnjega, je primerno, da se pred izročitvijo obhaja obred slovesa od rajnega, ki je podoben tistemu pred upepelitvijo.
Opozoriti želimo tudi na čedalje bolj prisotne krste ali žare, ki omogočajo pokop v posebnih položajih ali izpostavljajo določene vidike posmrtnega življenja (npr. reinkarnacijo – žare, iz katerih lahko vzklije rastlina itd.) in za kristjane niso primerne. Zato je treba imeti za cerkveni pogreb, kjer se izvede pokop v drugačnih oblikah od običajnih (krsta, žara), dovoljenje ordi narija. Nekatere komercialne oblike pogreba namreč lahko izražajo nekrščanske, panteistične, naturalistične ali novodobske poglede na človeka. Kristus je bil položen v grob. Telo je svetišče Svetega Duha, saj je bilo posvečeno že z zakramentom svetega krsta in drugimi zakramenti, predvsem pa hranjeno s sveto evharistijo. Zato naj bo naš odnos do telesa tudi ob smrti nadvse spoštljiv in prežet z upanjem in vero v večno življenje. V želji, da skupaj ohranjamo in razvijamo krščansko obliko slovesa od rajnih, ki vključuje možnost molitve zanje in spomina nanje, vas blagoslavljamo! Vaši škofje

Iz življenja župnije 

• V ponedeljek, 17., in v torek, 18. oktobra, smo pod vodstvom g. Bertonclja imeli drugi del tečaja za bralce Božje besede.
• V četrtek, 20. oktobra, nam je o temi »Evropska identiteta in nove (ne) varnosti« predaval dr. Damir Črnčec.
• V soboto, 22. oktobra, so v stolnico priromali birmanci iz župnije Vrhnika.
• V nedeljo, 23. oktobra, smo ob 19.30 prisluhnili čudovitemu koncertu skupine John Powell Singers iz Velike Britanije

Godovi in prazniki

• Nedelja, 30. 10.: 31. NEDELJA MED LETOM.
• Ponedeljek, 31. 10.: sv. Bolfenk (Volbenk), škof. Državi praznik DAN REFORMACIJE.
• Torek, 1. 11.: VSI SVETI, zapovedani praznik. Državi praznik DAN SPOMINA NA MRTVE.
• Sreda, 2. 11.: SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH. Spominski dan smrti božjega služabnika Jakoba Ukmar ja.
• Četrtek, 3. 11.: sv. Viktorin Ptujski, škof, mučenec. ČETRTEK PRED 1. PETKOM.
• Petek, 4. 11.: sv. Karel (Drago) Boromejski, škof. PRVI PETEK.
• Sobota, 5. 11.: sv. Zaharija in Elizabeta, starši Janeza Krstnika. PRVA SOBOTA.
• Nedelja, 6. 11.: 32. NEDELJA MED LETOM – ZAHVALNA NEDELJA
• Ponedeljek, 7. 11.: sv. Engelbert, škof.
• Torek, 8. 11.: sv. Bogomir, škof.
• Sreda, 9. 11.: posvetitev lateranske bazilike.
• Četrtek, 10. 11.: sv. Leon Veliki, papež.
• Petek, 11. 11.: sv. Marin, škof.
• Sobota, 12. 11.: sv. Jozafat, škof in mučenec.
• Nedelja, 13. 11.: 33. NEDELJA MED LETOM – SKLEP SV. LETA USMILENJA, začetek tedna zaporov. 

Dogodki pred nami 

• Nedelja, 30. 10.: Ob 15.00 prihod RELIKVIJ sv. papeža Janeza Pavla II., sv. patra Pija in sv. Šebela, ob 15.30 molitev rožnega venca pred Najsvetejšim, ob 16. uri sveta maša.
• Torek, 1. 11.: VSI SVETI: sv. maše po nedeljskem redu. Ob 17.15 bo molitev VSEH ŠTIRIH DELOV ROŽNEGA VENCA za duše v vicah (pobožnost ob 15.30 odpade).
• Sreda, 2. 11.: VERNIH DUŠ DAN, sv. maše po delavniškem redu.
• Četrtek, 3. 11.: ČETREK PRED PRVIM PETKOM. Po večerni maši bo molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
• Petek, 4. 11.: PRVI PETEK. Ob 8.30 bo pobožnost pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu. Ob 15.00 ura BOŽJEGA USMILJENJA IN SVETA MAŠA.
• Sobota, 5. 11.: PRVA SOBOTA. Ob 8.30 bo molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu.
• Nedelja, 6. 11.: Ob 15.30 bo molitev pred Najsvetejšim v zahvalo za vse dobrote.
• Ponedeljek, 7. 11.: Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši bo mladinsko srečanje.
• Torek, 8. 11.: Večerna maša z večernicami. Ob 18.30 bo katehumenat.
• Četrtek, 10. 11.: Po večerni maši bo srečanje za študente.
• Petek, 11.11.: Ob 15.00 bo ura Božjega usmiljenja in sveta maša.
• Nedelja, 13. 11.: Ob 9. uri bo v organizaciji Kulturnega društva Evropski kulturni center sv. Martin Tourski - Slovenija vseslovenska slovesnost v spomin na velikega svetnika sv. Martina s sveto mašo, ki jo je za to priložnost uglasbil skladatelj Damijan Močnik. Ob 16. uri bo sklep izrednega svetega leta usmiljenja z zaprtjem svetoletnih vrat.
Slovesnost bo vodil nadškof Stanislav Zore.
PROGRAM: zbiranje na nadškofijskem dvorišču do 15. ure, ko se bo začela procesija tem izrednem svetem letu usmiljenja mogli stopiti skozi sveta vrata, nato bomo ob molitvi pred Najsvetejšim nadaljevali z romarsko pobožnostjo.
Ob 16. uri bo slovesna nadškofova maša, na koncu katere bo obred zaključka svetega leta z zaprtjem svetoletnih vrat.
• Ponedeljek, 14. 11.: Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši bo mladinsko srečanje in seja župnijskega pastoralnega sveta.Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/

Misel tedna 

KONGREGACIJA ZA NAUK VERE, Iz Navodila Ad resurgendum cum Christo: »Po Kristusovi zaslugi ima smrt v krščanstvu pozitiven pomen. Cerkev pri bogoslužju moli: 'Kajti tvojim vernim, Gospod, se življenje spremeni, ne pa uniči, in ko razpade dom bivanja na zemlji, nam je že pripravljeno večno bivališče v nebesih'.
S smrtjo se duša loči od telesa, toda ob vstajenju bo Bog povrnil življenje našemu preobraženemu telesu in ga združil z našo dušo. Tudi v sodobnem času je Cerkev poklicana, da oznanja vero v vstajenje: 'Vstajenje mrtvih je vera kristjanov: to smo, če verujemo v to.' Skladno s starodavnim krščanskim izročilom Cerkev močno priporoča, da se telesa umrlih pokoplje na pokopališče ali na drug sveti kraj. 
V spominu na Gospodovo smrt, pokop in vstajenje, skrivnost, v luči katere se izraža krščanski odnos do smrti, je pokop v zemljo predvsem najbolj primerna oblika, s katero se izražata vera in upanje v vstajenje telesa.« (1–5) Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/10/25/navodilo_ resurgendum

petek, 21. oktober 2016

Teden Božje Besede 23. 10.–30. 10. 2016

30. nedelja med letom Lk 18,9-14 

Farizej se je postavil v prvo vrsto, da bi ga nihče ne spregledal. On je pobožen. Je Božji »ljubljenec«:
Spolnjuje zapovedi. Premišljuje Božjo besedo, opravlja molitve, prinaša darove! Kaj bi še radi od njega? »Bog, zahvalim se ti, da nisem kakor drugi ljudje.« Prepričan je, da bo odrešen. V zadnji vrsti molilnice je sključen v molitvi nekdo, ki si ne upa naprej.
Ve, da ni dobrodošel. Zato ostane v ozadju. Ta je cestninar! »Kakšne možnosti ima, da se reši? »Zelo
slabe,« bi odgovoril farizej. »Tale se ne drži reda. Dela prepovedane stvari. Kot cestninar je v službi okupacijske rimske oblasti. Je izgubljenec, goljuf, lažnivec. On vse to ve. Pozna svoje nepopolnosti in svoje meje. Slabega se sramuje. Zato ponižno moli: 'Bog, bodi milostljiv, meni grešniku!' « Po čem se najbolj razlikujeta?
Po tem, kako sprejemata samega sebe. Psihologija govori o t. i. »slepi pegi«. Gre za to, da ima nekdo povsem drugačno mnenje o sebi kot drugi o njem. Kdor ne sprejema nekega dela življenja, ga potisne na stran ali preskoči. Za tisti del je slep.
Tako farizej ne vidi svoje nečimrnosti, arogance, ošabnosti, predsodkov in zaničevanja drugih. Ne vidi nepopolnosti in luknjičavosti svoje notranjosti. Svoje slabosti prenaša (psihologi rečejo »projicira «) na tatove, lažnivce, cestninarje. Ali bo tak zagotovo odrešen? Ali Bog lahko v njem še kaj naredi? Je še kaj prostora za Božjo milost? Zelo verjetno ne. »Kdor se povišuje, bo ponižan!« Pri cestninarju je drugače.
Dobro se pozna. Je zadržan. Bog si je izvolil to, kar je šibko. Tak je cestninar. Njegovo odrešenje je samo še vprašanje časa. »Kdor se ponižuje, bo povišan.« Kakšno nalogo ima Cerkev? Če gledamo na človeka tako kot Jezus, so pred Cerkvijo nove naloge, saj jih mora uresničiti sredi današnjega sveta. Papež je oklical leto usmiljenja. Morali bi mu slediti in prevzeti njegovo gledanje na človeka. Nimamo druge izbire.
Mi »kompliciramo «, kjer je zelo enostavno. Skrbijo nas liturgične napake, ne sprašujemo pa se, ali smo kot Cerkev na Jezusovi poti? Na vprašanje o podeljevanju zakramentov ločenim in ponovno civilno poročenim, pravi papež Frančišek: »Usmiljenje je večje kot karkoli drugega. Prepričan sem, da je sedaj čas usmiljenja.«
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Ob zaključku svetega leta usmiljenja in ob prazniku vseh svetih bi vas še enkrat povabil k prejemu milosti, ki nam jih Bog po Cerkvi naklanja v tem času. Sveto leto usmiljenja namreč zaključujemo 13. novembra, v prvih osmih dneh novembra pa tudi lahko prejmemo popolni odpustek pod določenimi pogoji.  

»Cerkev naklanja v prvih osmih dneh novembra popolni odpustek za vsak obisk pokopališča in molitev za rajne.
Prav tako ga je mogoče prejeti v vseh cerkvah in javnih kapelah 1. in 2. novembra ter na prejšnjo ali naslednjo nedeljo, če smo bili pri spovedi in obhajilu, izpovemo vero ter molimo po namenu svetega očeta (npr. očenaš).« 
Povabim vas torej, da še izkoristimo ta milostni čas, ki nam ga Bog po Cerkvi naklanja, in poromajmo tudi mi. Za vse obiskovalce ljubljanskih Žal bodo za prapraznik vseh svetih v cerkvi vseh svetih tudi sveta vrata. Tam, kakor v vseh svetoletnih cerkvah (tudi v stolnici), če z iskrenim namenom nenavezanosti na greh poromam skozi sveta vrata, opravim sveto spoved, prejmem sveto obhajilo in po namenu svetega očeta zmolim očenaš, zdravamarijo, slava Očetu in vero, lahko prejem popolni odpustek zase ali pa ga naklonim dragim rajnim.
Prav tako lahko še oddate svoje darove za rajne v kiosku ali zakristiji, iz katerih potem ob ponedeljkih darujem sveto mašo za duše v vicah. Radi molimo za naše rajne, posebej v dneh, ki so pred nami, in darujemo za svete maše. Grobove le lepo uredimo in ne pretiravajmo ne s cvetjem ne s svečami, pač pa raje ta sredstva namenimo za svete maše ali za potrebe ljudi v stiski.
župnik Jože

Iz življenja župnije 

• V torek, 11. oktobra, je bila tako imenovana »rdeča maša« za pravnike, ki jo je daroval škof Franci
Šuštar.
• V nedeljo, 16. oktobra, so bo 17. uri priromali člani gibanja »Občestvo in osvoboditev«

Godovi in prazniki

 • Nedelja, 23. 10.: 30. NEDELJA MED LETOM – MISIJONSKA NEDELJA. Goduje sv. Janez Kapistran.
• Ponedeljek, 24. 10.: sv. Anton Maria Claret, škof, redovni ustanovitelj.
• Torek, 25. 10.: sv. Sabina, Krizant in Darija (Darinka), mučenci. Državni praznik DAN SUVERENOSTI (ni dela prost dan).
• Sreda, 26. 10.: sv. Lucijan in Marcijan, mučenca.
• Četrtek, 27. 10.: sv. sv. Sabina Avilska, mučenka.
• Petek, 28. 10.: sv. SIMON in JUDA TADEJ, apostola.
• Sobota, 29. 10.: sv. Mihael Rua, duhovnik, in sv. Emelinda, devica.
• Nedelja, 30. 10.: 31. NEDELJA MED LETOM.

Dogodki pred nami 

• Nedelja, 23. 10.: ob 15.30 bo rožni venec pred Najsvetejšim za misijone; ob 19.30 koncert John Powell Singers iz Velike Britanije.
• Ponedeljek, 24. 10.: (večerna maša za duše v vicah in sv. maša ob dnevu suverenosti (v zahvalo za 25 let suverenosti), ki jo organizira Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, mašo pa daruje škof Šuštar. Po maši bo še koncert francoske skupine Mini Hosana, ki ga organizira Katoliški inštitut. • Torek, 25. 10.: večerna maša z večernicami; ob 18.30 bo srečanje KATEHUMENOV.
• Sreda, 26. 10.: po večerni maši bo »VEROUK ZA ODRASLE« – MISTAGOGIJA.
• Četrtek, 27. 10.: po večerni maši bo prvo srečanje biblične skupine v Grozdetovi dvorani (pritličje) stolnega župnišča.
• Petek, 28. 10.: Ob 15.00 bo ura BOŽJEGA USMILEJNJA IN SVETA MAŠA. Začetek CELODNEVNEGA SPOVEDOVANJA pred praznikom vseh svetih.
• Nedelja, 30. 10.: Ob 15.00 bo prihod RELIKVIJ sv. papeža Janeza Pavla II., sv. patra Pija in sv. Šebela, ob 15.30 molitev rožnega venca pred Najsvetejšim, ob 16.00 sveta maša.
• Torek, 1. 11.: sv. maše bodo po nedeljskem redu. Ob 17.15 bo molitev VSEH ŠTIRIH DELOV ROŽNEGA VENCA za duše vicah (pobožnost ob 15.30 odpade).
• Nedelja, 13. 11.: ob 16.00 bo sklep izrednega svetega leta usmiljenja z zaprtjem svetoletnih vrat. Slovesnost bo vodil nadškof Stanislav Zore.

Misel tedna

Papež Frančišek pri nedeljski homiliji 16. oktobra: »Moliti ne pomeni zateči se v idealen svet, prav tako ne zateči se v lažno sebično spokojnost. Nasprotno, moliti je, bojevati se, in tudi pustiti, da Sveti Duh moli v nas. In Sveti Duh je tisti, ki nas uči moliti, ki nas v molitvi vodi in ki deluje v nas tako, da molimo kot otroci. Svetniki so možje in žene, ki so popolnoma vstopili v skrivnost molitve.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/10/16/

petek, 14. oktober 2016

Teden Božje Besede 16. 10.–23. 10. 2016

29. NEDELJA MED LETOM Lk 18,1-8 

Ljudje, ki se imajo radi, si pripovedujejo svoja doživetja, radosti, pa tudi skrbi in žalost si delijo ... Ljudje, ki se skregajo, si nimajo več kaj povedati. Raje drug drugega žalijo. Vsaka beseda rani ali odpira rane. Pogovor zastane. 
V zakonskih skupnostih, med prijatelji in sosedi, med sodelavci in v družinah prihaja do sporov, ki trajajo več let. Življenje se spremeni v ledeni molk. Pogovor je izraz stopnje medsebojnih odnosov.
Kolikor bolj je zaupen, prijateljski, toliko bolj intimen je in intenziven. Zaupamo človeku, ki se trudi, da bi nas razumel. Nekoga razumeti pomeni vedeti, kaj potrebuje. Potrebujemo poslušajoče uho, nasvet, dobro vprašanje. Včasih pomaga, če mi kdo nasprotuje. Bogu hvala za ljudi, ki me poslušajo in razumejo!
Dober pogovor je velika umetnost. Besede, ki jih nihče ne sprejema, ostajajo brez odgovorov. Odnosi med ljudmi odsevajo odnos med Bogom in človekom. Pogovor z Bogom je molitev. Oblike ali načini so različni. Molitev je odsev odnosa do Boga. Krepi vero vanj. Človek prekinja tudi pogovor z Bogom. Razlogi so najpogosteje odtujitev in izguba zaupanja.
Jezus v besedi naslika pogovor med vdovo in brezbožnim sodnikom. Pogovor je bil vedno nekaj zaupnega, vdove niso sodile vanj. Vdovi so se dogajale krivice, zato hoče priti do pravice. Sodnikova naloga je, da zagotavlja red. Temu sodniku pa gre le za denar, slavo … Ne more se otresti vdove, ker je vztrajna in neustavljiva v boju za pravice. Toda pomaga ji, ker se boji javne kritike. Bolj kot pravica ga skrbi, kaj si bodo drugi mislili o njem. V molitvi vztrajajmo, podobno kot vdova v boju za pravice.
Brezbožni sodnik upošteva le človeška merila. Je »proti-podoba« Boga, ki odgovarja na klice svojih izvoljencev. Človek se hitro utrudi v molitvi. Uslišanj zato ni veliko. Pogovor – molitev spreminja nas in čas. Ne gre brez napora in moči. 
Boga vključimo v dogajanje. Svoja merila zamenjajmo za božja. Molitev prenavlja svet, ga spreminja in giblje. Bogu je več, kdor mu 24 ur na dan z molitvijo ne da miru. Moliti pomeni držati se roke, ki spreminja obličje zemlje. Naj se Bog dotika naših src! Zaupaj! V tebi se spreminja prav to, kar misliš, da se ne spreminja!
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! V teh dneh začenjamo še z dvema oblikama duhovnega poglabljanja. Obe možnosti sta se porodili na vašo pobudo – smemo upati, da po navdihu Svetega Duha. Kot župnik želim in upam, da bosta oba dogodka doživela odziv in bosta dajala sad osebnemu življenju udeležencev ter s tem bogatila tudi življenje našega občestva.
Prva možnost je »verouk za odrasle« – mistagogija. Pobudo ste dali nekate ri lanskoletni katehumeni, ki želite poglabljati svojo vero, pa tudi nekateri »stari « verniki, ki čutite pomanjkanje verskega znanja in hrepenite po poglobljeni veri. K temu nas spodbuja tudi sv. Peter, ki vabi: »Vselej bodite vsakomur priprav ljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas« (1 Pt 3,15). Srečanja bomo za sedaj imeli vsako sredo po večerni maši.
Druga možnost pa je biblična skupina. Prvič se bomo dobili četrti četrtek v tem mesecu, to je 27. oktobra po večerni maši. Skupino bo vodila sestra Maria Carmela Palmisano iz skupnosti Loyola, profesorica biblicistike na Teološki fakulteti. S spodnjimi besedami nas srčno vabi tudi sama. Vabljeni, povabite pa tudi druge, za katere veste, da bi radi naredili korak naprej v osebni rasti.
župnik Jože

Vabilo na biblično skupino 

»Daj mi piti!« (Jn 4,7) Vsak četrti četrtek v mesecu po večerni maši lepo povabljeni k biblični skupini. Ob molitvi z nedeljskim evangelijem in ob razlagi Božje besede bomo poglabljali svoj osebni odnos z Jezusom Kristusom, ki nas tudi danes išče in nagovarja, da bi živeli iz njegove neizmerne ljubezni do nas. sestra
Maria Carmela Palmisano iz Skupnosti Loyola

Iz življenja župnije 

• V torek, 4. oktobra, so na koncertu prepevali »Pojoči dečki« iz stolnice škofije Basel v Švici.
• V četrtek, 6. oktobra, je bilo ob 18. uri svetoletno romanje študentov, nato pa sveta maša ob začetku akademskega leta, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore.
• V nedeljo, 9. oktobra, je pri sv. maši ob 9.00 pel zbor St. Cecilia iz Prademona, popoldne pa so priromali in stolnico skoraj napolnili romarji iz dekanije Ljubljana Vič – Rudnik.

Godovi in prazniki

• Nedelja, 16. 10.: 29. NEDELJA MED LETOM.
• Ponedeljek, 17. 10.: sv. Ignacij Antio hijski, škof, mučenec.
• Torek, 18. 10.: SV. LUKA, evangelist, praznik.
• Sreda, 19. 10.: sv. Janez Brebeuf in Izak Jogues, duhovnika, in drugi kanadski mučenci.
• Četrtek, 20. 10.: sv. Irena, mučenka; sv. Vendelin, opat. Smrtni dan Božjega služabnika ANTONA STRLETA.
• Petek, 21. 10.: bl. Karl I., avstrijski cesar.
• Sobota, 22. 10.: sv. Janez Pavel II., papež.
• Nedelja, 23. 10.: 30. NEDELJA MED LETOM – MISIJONSKA NEDELJA.

Dogodki pred nami 

• Nedelja, 16. 10.: ob 15.30 rožni venec pred Najsvetejšim. Ob 17. uri bodo priromali člani gibanja Občestvo in osvoboditev.• Ponedeljek, 17. 10.: večerna maša za duše v vicah, po sveti maši pa srečanje srednješolske mladine in drugi del tečaja za bralce Božje Besede (1. skupina) v Grozdetovi dvorani. • Torek, 18. 10: večerna maša z večernicami; po večerni maši drugi del tečaja za bralce Božje Besede (2. skupina) v Grozdetovi dvorani; ob 18.30 srečanje KATEHUMENOV. • Sreda, 19. 10.: po večerni maši »VEROUK ZA ODRASLE« – MISTAGOGIJA. • Četrtek, 20. 10.: ob 19.15 v sklopu župnijskih srečevanj »EN RES LEP DOB'R …« bo predavanje prof. na Fakulteti za državne in evropske študije dr. Damirja Črnčeca z naslovom: »EVROPSKA IDENTITETA IN NOVE (NE)VARNOSTI«. • Petek, 21. 10.: Ob 15.00 ura BOŽ- JEGA USMILEJNJA IN SVETA MAŠA. • Nedelja, 23. 10.: ob 15.30 molitev rožnega venca za misijone pred Najsvetejšim. Ob 19.30 bo KONCERT komornega zbora JOHN POWELL SINGERS iz Velike Britanije.• Nedelja, 13. 11.: ob 16.00 bo sklep izrednega svetega leta usmiljenja z zaprtjem svetoletnih vrat. Slovesnost bo vodil nadškof Stanislav Zore.

Misel tedna 

Papež Frančišek med jutranjo homilijo 11. oktobra: »Pot resnične vere je ista kot Jezusova pot: ponižnost, ponižanje. Pavel pravi Efežanom, da se je Jezus ponižal, izpraznil je samega sebe. To je edina pot, da iz sebe odstranimo egoizem, pohlep, napuh, nečimrnost, posvetnost.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/10/11/

sobota, 08. oktober 2016

Teden Božje Besede 9. 10.–16. 10. 2016

28. NEDELJA MED LETOM Lk 17,7-10 

Samo hvaležni lahko prinašajo veselje! Jezusovo življenje je bilo »boj« za Božje kraljestvo. To je boj proti bolezni in proti človeškim slabostim. Nova zaveza opisuje 17 ozdravljenj. Danes opiše eno od teh. Pripoved o hvaležnem Samarijanu je hkrati nekaj običajnega in posebnega. Kaj je »običajno«? Jezus ni bil zdravnik, ne čarovnik, a je ob učenju tudi ozdravljal. Ta oblast je prihajala od Boga Očeta. Gre v Jeruzalem.
Kliče ga deset gobavcev. Ostanejo na razdalji, ker je bolezen nalezljiva. Njihove prošnje Jezusa pritegnejo. Naroči jim, naj se pokažejo duhovnikom. Zdravje, bolezen in vera so med seboj povezani! Tudi pri Jezusu. Formula je enostavna: Kjer ni vere v Boga, trudi ni zdravja! Z miselnostjo, da vera prinaša zdravje, so se gobavci pokazali duhovnikom. Ti so nadzirali javno zdravje. Ta pot je bila romanje, ker so šli zaradi vere.
Vsi so ozdraveli med potjo. Njihovo življenje je ponovno postalo celovito, zaokroženo. Še o »neobičajnosti«. Samo eden od njih je šel pot ozdravljenja do konca. Ta ni Jud. Samarijan je. Ta verska skupnost je nastala po veliki asirski deportaciji (722 pred Kr.), ko so se pomešali rodovi Efraima, Manaseja in drugi. Imenujejo se Samarijani. Ohranili so tradicijo in se v nauku in liturgiji oddaljili od judovstva.
Za Jude so bili odpadniki. Vrne se samo Samarijan, ki se Jezusu zahvaljuje. Jezus odgovori neobičajno: »Vera ti je pomagala.« Pošilja ga v življenje. »Vstani in hodi!« Reči hoče: »Bodi pošten!« »Izkaži se!« »Bodi pokončen! « Devet se jih je zadovoljilo s telesno gobavostjo. Božji poseg v njihovo življenje ni spremenil njihove verske prakse. Devet se jih vrne sicer telesno ozdravljenih, srce in duša pa ostajata nedotaknjena. »Posebno« pri ozdravljenju se večine ljudi ne dotakne. V njih ni hvaležnosti.
Bog zanje sicer obstaja in deluje, več pa ne. Priti k maši in se Bogu zahvaljevati, to je že preveč. Mi se zahvaljujemo. Čutimo, da nas Kristus pošilja k drugim: »Vstani in pojdi!« Samo hvaležni lahko prinašajo veselje drugim okrog sebe!
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Na rožnovensko nedeljo je po sveti maši ob 11.30 prelat Rafko Lešnik naznanil, da je po 45 letih, odkar je začel maševati ob tej uri v ljubljanski stolnici, prišla ura, ko se je moral odločiti za odhod v duhovniški dom na Lepi pot.
Vse nedeljske in delavniške svete maše in ure, ki jih je posvetil vernikom v spovednici, bi se sicer verjetno lahko preštelo, nikakor pa primerno ovrednotilo. Za vso iskrivo duhovnost in zvesto ter dosledno dolgoletno služenje stolnemu oltarnemu občestvu se mu iskreno zahvaljujemo. Naj ga dobri Bog varuje še naprej.
Upam, da bomo v stolnici še lahko kdaj videli duhovnika, ki bo po dve uri skupaj z veseljem spovedoval vsak dan. V mesecu oktobru pa v stolnici začnemo z zbiranjem darov za duše v vicah. Zgibanke – na eni strani te zgibanke je molitev za rajne, na drugi pa prostor, na katerega napišete namen vašega daru za rajne – dobite v kiosku ali pri policah z verskimi tiskom.
Listič, na katerega lahko napišete dar z imeni, za katere želite molitve oziroma svete maše za duše v vicah, odtrgajte od zgibanke in v ovojnici oddajte v kiosku ali župniku. Iz zbranih darov bomo vsak ponedeljek darovali svete maše za duše v vicah. Bog povrni za vaš dar že vnaprej …
župnik Jože

Iz življenja župnije 

• V soboto, 1. oktobra, so v stolnico priromali pevci iz dekanije Grosuplje. Zanje je
maševal škof Šuštar, nagovoril pa jih je tudi njihov arhidiakon Franci Petrič.
• V nedeljo, 2. oktobra, so priromali verniki iz dekanije Radovljica

Godovi in prazniki

• Nedelja, 9. 10.: 28. NEDELJA MED LETOM. SKLEP TEDNA ZA ŽIVLJENJE.
• Ponedeljek, 10. 10.: sv. Danilo, mučenec.
• Torek, 11. 10.: sv. Janez XXIII., papež.
• Sreda, 12. 10.: sv. Maksimiljan Celjski, mučenec.
 • Četrtek, 13. 10.: sv. Gerald, vitez.
• Petek, 14. 10.: sv. Kalist I., papež.
• Sobota, 15. 10.: sv. Terezija Velika (Avilska), devica in cerkvena učiteljica.
• Nedelja, 16. 10.: 29. NEDELJA MED LETOM.

Dogodki pred nami 

• Nedelja, 9. 10.: Začetek TEDNA ZA ŽIVLJENJE. Pri sv. maši ob 9.00 bo pel zbor St. CECILIA iz Italije. Popoldne bodo priromali romarji iz dekanije Ljubljana Vič Rakovnik.
• Ponedeljek, 10. 10.: večerna maša za duše v vicah, po sveti maši pa srečanje srednješolske mladine in tečaja za bralce Božje besede.
• Torek, 11. 10.: ob 18.30 »RDEČA MAŠA« za pravnike, ki jo daruje škof Šuštar; ob 20.00 srečanje KATEHUMENOV.
• Sreda, 12. 10.: ob 19.15 »VEROUK ZA ODRASLE« – MISTAGOGIJA.
• Četrtek, 13. 10.: Po večerni maši ob 19.30 bo srečanje za ŠTUDENTE.
• Petek, 14. 10.: Ob 15.00 ura BOŽ- JEGA USMILJENJA IN SVETA MAŠA. Nedelja, 16. 10.: Ob 17. uri bodo priromali člani gibanja »Občestvo in osvoboditev«.
• Četrtek, 20. 10: ob 19.15 bo predavanje prof. na Fakulteti za državne in evropske študije dr. Damirja Črnčeca na temo: »Evropska identiteta in nove (ne)varnosti«.
• Nedelja, 23. 10.: koncert komornega zbora John Powell Singers iz Velike Britanije ob 19.30

STALNI DUHOVNI DOGODKI V STOLNICI:

  • VSAK DAN od ponedeljka do sobote ob 8.30 molimo rožni venec (pred odprtim tabernakljem) za mesto, domovino in državo ter po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev. 
  • Vsak DELOVNI dan (če je mogoče tudi petek in soboto) je ob 18. uri molitev rožnega venca. 
  • Vsak PONEDELJEK je ob 18.30 večerna sveta maša z večernicami za duše v vicah. 
  • Vsak TOREK so ob 18.30 večernice, ki jih molimo skupaj kanoniki, vključene v večerno sveto mašo. 
  • Vsak PETEK je ob 15. uri ura Božjegausmiljenja in sveta maša.
  •  Vsako NEDELJO je ob 15.30 ura molitve pred Najsvetejšim in sveta maša. 
  • Vsako SREDO PRED PRVIM PETKOM so po večerni maši molitve v čast sv. Jožefu (pred Marijino kapelo, kjer je tudi podoba sv. Jožefa). 
  • Vsak ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM je po večerni maši pred Najsvetejšim molitev za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. 
  • Vsak PRVI PETEK je ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim s posvetitvi posvetitvijo Srcu Jezusovemu, ob 15. uri pa ura Božjega usmiljenja in sveta maša.
  • Vsako PRVO SOBOTO je ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu, ob 16. uri pa maša in po njej še molitev za domovino. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ 

Misel tedna 

Papež Frančišek katoličanom v Azerbajdžanu: »Vsakdo med vami je kakor čudovita svilena nit, a le če so med seboj dobro prepletene različne niti, ustvarjajo lepo kompozicijo; same ne služijo.
Vedno ostanite povezani, ponižno živite v dejavni ljubezni in veselju; Gospod, ki ustvarja harmonijo v različnosti, vas bo varoval … Sad vere je ljubezen. Sad ljubezni je služenje. Sad služenja je mir.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/10/03/