petek, 9. september 2016

Teden Božje Besede 1. 9.–18. 9. 2016

24. nedelja med letom Lk 15,1-32 

Ko je papež na obisku zunaj Vatikana, se njegovi varnostniki trudijo ohraniti vse pod nadzorom. Papež pa včasih sledi bolj vzgibom srca kot protokolu in se skloni k otroku, objame bolnika, pozdravi brezdomca …
Če so zaradi tega slabe volje varnostniki, pa, nasprotno, verniki za to papeža nagradijo s ploskanjem. Mnogi vidijo to kot del papeške službe. Mnogi ga vidijo kot Dobrega pastirja. Njemu ne more biti vseeno, kaj je z reveži vseh vrst.
Farizeji in pismouki so bili prepričani, da se je Jezus narobe odločil. Spraševali so se, ali je prav, da si vzame toliko časa za cestninarje in grešnike. Preveč časa potroši zanje! Kako, da tega ne uvidi? Jezusu nikakor ni bilo lahko tako različnim družbenim skupinam hkrati pojasniti, kdo on je in kaj hoče. Najbolje so ga razumeli, ko je govoril preprosto in slikovito.
Govoril je o odnosu med pastirjem in ovcami. Resničnost tega je lahko vsak sam preveril. Danes se nam zdi, da je pretiraval, ko je rekel, da dober pastir pusti celotno čredo ovac (ostalih 99) v puščavi, medtem ko gre iskat izgubljeno ovco. Dobro vemo, da je v skoraj vsaki čredi kaka »črna ovca«, ki dela po svoje.
Jezus ne pretirava, ampak samo poudarja, da On tvega prav vse, samo da bi izgubljeno ovco spet našel. On ni zato med nami, da ohrani obstoječe stanje … Privošči srečo rešenemu in preko njega tudi vsem ostalim.
Vsi naj doživimo to, kar je povedal sedanji papež Frančišek: »Ni svetnika brez preteklosti in ni grešnika brez prihodnosti.« Jezus se v polnosti posveti prav prihodnosti vsakega grešnika. V


Janezovem evangeliju Jezus moli k Očetu: »Dokler sem bil z njimi, sem jih varoval v tvojem imenu, ki si mi ga dal. Obvaroval sem jih in nobeden izmed njih se ni pogubil, razen sina pogubljenja, da se izpolni Pismo.« Je eden vendarle izgubljen? Janez v tem vidi izpolnitev prerokb.
Ali Jezus v tem primeru ni storil vsega? V mestu Vézelay v južni Franciji je v starodavni cerkvi ohranjena zanimiva podoba. Na stebru je kipar upodobil obešenega Juda. Ob njem je Jezus, Dobri pastir, ki nese izgubljeno ovco, izdajalca Juda, »sina pogubljenja«, nazaj k čredi.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Časi, ki jih živimo, so vedno enkratni in polni izzivov, če nanje gledamo pozitivno. Lahko jih sicer primerjamo s starimi (podobnimi) časi in se iz njih kaj naučimo, ne moremo pa rešitev, izhodov dobesedno prenesti v današnji čas.
Živimo v času kibernetike, umetne inteligence, napredka znanosti, pa tudi v času negotove varnostne situacije, morda strahom pred izgubljanjem narodne, kulturne, jezikovne istovetnosti in identitete civilizacijskih vrednot. Nič ne bo boljše, če se bomo vdali pesimizmu (češ, saj ni rešitve) ali relativizmu (češ, saj je vseeno, samo, da preživimo svoj čas …).
Rešitev, in to dolgoročna, se nakazuje nekje drugje. Vrednote, zaupanje v človeške sposobnosti in vero v Boga, kar je značilno za našo civilizacijo (če odmislimo boleče in s smrtjo zaznamovane deviacijske izbruhe), je potrebno ponovno poživiti in iz teh vrednot sproščeno živeti. Vsem ljudem lahko pokažemo lepoto krščanske civilizacije in pozitivno zaznamovanost naše družbe, jezika, kulture, vrednot in vere. Za začetek bi morali končati z napadanjem krščanstva in (katoliške) Cerkve – ampak to je v večini izziv za druge (mnenjske voditelje, politike, zgodovinarje, sociologe …), če jim je (še) kaj mar rod, iz katerega izhajajo; jezik, ki jih ga je naučila govoriti mati; civilizacija, ki jim omogoča, da se nanjo jezijo. Naloga nas, ki imamo v sebi vsaj slutnjo rešitve, če ne trdno upanje in močno vero, da rešitev je, pa je, da se oprimemo vrednot krščanske civilizacije (in lepe tradicije), veselo in sproščeno živimo po svoji veri na vseh ravneh ter smo ponosni na to, kar smo.
Tu ni ne sovraštva ne gneva ne (?) fobije – to je najlepše odprta roka vsem … Tu vidim pomembno vlogo vzgoje in tudi verouka … Zato spodbujam starše k močnemu razmisleku o vrednoti verouka, ki ni in ne sme biti le eden izmed hobijev ali prostočasnih (zunajšolskih) dejavnosti, ampak je – ob otrocih, ki jih imate in so najbolj posrečeni sad vaših tihih sanj – vseživljenjska zgodba, edina prava »naložba «, »naložba vseh naložb!«.
Povabljeni ste torej, da ponesete to sporočilo z vabilom za verouk, predšolski, osnovnošolski in študentski, tudi drugim – POVEJ NAPREJ!
župnik Jože

Iz življenja župnije 

V soboto, 3. septembra, je v stolnico priromala molitvena skupina iz Šmarja- Sapa skupaj s svojim župnikom dr. Bojanom Korošakom.
V nedeljo, 4. septembra, je pri sveti maši ob 10.30 pel moški zbor iz Münchna na Bavarskem (Münchner Männer Chor). Pri sveti maši ob 16. uri, ki jo je vodil msgr. dr. Ivan Jurkovič, pa so sodelova li nekdanji stolniški ministranti. Prav lepo je bilo videti to močno ekipo ministrantov (ministrant je bil tudi nadškof Jurkovič), med katerimi je bil tudi njihov katehet, prelat in kanonik Vinko Prestor.

Oznanila 

  • Nedelja, 11.9.: 24. NEDELJA MED LETOM. Ob 15.30 ura molitve pred Najsvetejšim za odvrnitev nevarnosti slehernega zla – zlasti terorizma in drugih oblik sovraštva. 
  • Ponedeljek, 12. 9.: Marijino ime; sv. Gvido iz Anderlechta, cerkovnik. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Od 17.00–18.00 SREČANJE KATEHETOV S STARŠI VEROUČENCEV (tudi predšolskih) v župnijski pisarni; ob 19.15 (po večerni maši) bo srečanje ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA v sejni sobi. 
  • Torek, 13. 9.: sv. Janez Zlatousti, škof, cerkveni učitelj. Večerna maša je z večernicami. 
  • Sreda, 14. 9.: POVIŠANJA SVETEGAKRIŽA, praznik. 
  • Četrtek, 15. 9.: Žalostna Mati Božja. Dan vrnitve Primorske k matični domovini, državni praznik. Od 17.00– 18.00 SREČANJE KATEHETOV S STARŠI VEROUČENCEV v župnijski pisarni. 
  • Petek, 16. 9.: sv. Kornelij, papež, in Ciprijan, škof, mučenca. Ob 15.00 ura Božjega usmiljenja, nato sveta maša. 
  • Sobota, 17. 9.: sv. Robert Belarmin, škof, cerkveni učitelj. Ob 8.30 bodo hvalnice. SREČANJE SLOVENSKE VERNE MLADINE V STIČNI. 
  • Nedelja, 18. 9.: 25. NEDELJA MED LETOM – nedelja SVETNIŠKIH KANDIDATOV: Baraga, Gnidovec, Vovk, Majcen, Strle. Ob 15.30 ura molitve pred Najsvetejšim.

Dogodki pred nami 

  • Sobota, 17. septembra: Srečanje SLOVENSKE VERNE MLADINE v Stični. Povabljena srednješolska, študentska in druga mladina. Ponedeljek, 19. septembra: začetek rednega verouka. 
  • Nedelja, 25. septembra: pri sv. maši ob 10.30 bo slovesen začetek veroučnega leta in blagoslov torb, učbenikov,športnih rekvizitov in stvari, ki so otrokom v veselje. 
  • Nedelja, 13. novembra: ob 16.00 bo slovesen sklep izrednega svetega leta usmiljenja z zaprtjem svetih vrat. 

Stalni duhovni dogodki v stolnici: 

VSAK DAN od ponedeljka do sobote ob 8.30 molimo rožni venec (pred odprtim tabernakljem) za mesto, domovino in državo ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev.
  • Vsak DELOVNI dan (če je mogoče, tudi petek in soboto) je ob 18. uri molitev rožnega venca. 
  • Vsak PONEDELJEK je ob 18.30 večerna sveta maša z večernicami za duše v vicah. 
  • Vsak TOREK so ob 18.30 večernice, ki jih molimo skupaj kanoniki, vključene so v večerno sveto mašo. 
  • Vsak PETEK je ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sveta maša
  • Vsako NEDELJO je ob 15.30 ura molitve pred Najsvetejšim in sveta maša. 
  • Vsako SREDO PRED PRVIM PETKOM so po večerni maši molitve v čast sv. Jožefu (pred Marijino kapelo, kjer je tudi podoba sv. Jožefa). 
  • Vsak ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM je po večerni maši pred Najsvetejšim molitev za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. 
  • Vsak PRVI PETEK je ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim s posvetitvijo Srcu Jezusovemu, ob 15.00 pa ura Božjega usmiljenja in sveta maša. 
  • Vsako PRVO SOBOTO je ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu, ob 16. uri pa maša in po njej še molitev za domovino. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com

Misel tedna 

Državni tajnik kardinal Parolin je 30. avgusta (stolnica Pordenone) dejal: »Gospod želi vstopiti v naša srca, prebivati v naših mislih in namenih, ne da bi nam odvzel srečo in naše želje, ampak da bi jih ozdravil in pripeljal do srečnega izida – da bi 'iz vsakogar naredil majhno mojstrovino in jo predstavil Očetu, da jo blagoslovi in sprejme'. Vsaka krščena oseba naj ponovno odkrije veličino prejetih darov /…/ Nujno je, da ne pozabimo, da smo vse, kar imamo, prejeli; da smo sad ljubezni, ki ne zaide in na katero lahko ustrezno odgovori le ljubezen. 'Jarem prejete in podarjene ljubezni' je tisto, kar nas osvobaja in navaja k hvaležnosti, kar nam daje moč v težavah in nam omogoča, da se resno zavzamemo za širjenje dobrega, ki je 'dišava Kristusa'.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/08/30/kardinal_ parolin

Ni komentarjev:

Objavite komentar