Follow by Email

petek, 27. maj 2016

Teden Božje Besede 29. 5.–5. 6. 2016

9. nedelja med letom Lk 7,1-10

Vrtnice, foto: JoPkl
 Leta 1978 je izšla knjiga z naslovom »Konec vzorov«. Nekateri pravijo, da ne potrebujemo več vzorov, drugi, da jih danes nihče ne išče, tretji, da jih je težko odkriti. Na veliko se kritizira politike in druge nosilce javnih funkcij, kajti od njih pričakujemo več odgovornosti. Morali bi tako govoriti in ravnati, da bi bili mlajšim za vzor. Če ni tako, sledi razočaranje in zamera. Živimo v času skoraj popolne preglednosti, zato vsako kršenje pravil hitro pride v javnost.
 Zato je danes tvegano nekoga dati drugim za zgled. To lahko stori le Jezus, ker vsakemu vidi v srce. Stotnika iz Kafarnauma je dal pravovernim Judom za zgled! Judom je pomagal postaviti sinagogo. Zato so ti Jezusa prosili, naj mu pomaga. Pomagal mu je in jim ga dal za zgled. Dobro ali hudo bi moralo vznemiriti vsakega od nas. Pogumno pokažimo na vsakega, ki je lahko drugim za zgled, čeprav je zelo drugačen od nas! Predsodki so kot zatemnjena očala, zaradi česar vidimo vse zelo temno. V sedanjem času se je treba vedno znova odločati.
Če se odločimo, da bo naše merilo evangelij, bo začel vplivati na naše življenje in ga počasi, počasi spreminjati. Dva vidika presoje: Lani smo obhajali 50. obletnico zaključka 2. vatikanskega koncila. Temeljno spoznanje koncila je bilo: Cerkev ne želi biti več neka trdno zastražena in zavarovana trdnjava, ki ne dopušča nobenih vplivov iz okolja. Naloga Cerkve je ljudi pripeljati v nebesa, hkrati pa se mora tudi sama od sveta marsikaj naučiti.
Koncil je s tem odprl neko povsem novo perspektivo. Skromen spomin na obletnico koncila dokazuje, da ga mnogi v Cerkvi še niso sprejeli za izhodišče svojega delovanja. Pri vsaki maši vsi neposredno pred obhajilom izgovarjamo stotnikove besede: »Gospod, nisem vreden, da prideš k meni …« Kdor ponavlja besede nekoga, se hočeš nočeš začne spreminjati vanj. Stotnikov zgled nam govori: »Glej preko roba svojega krožnika in širše.« Morda so nam tudi tisti, ki »niso z nami«, postavljeni za zgled.»Ne! Doba vzorov še ni minila!« Morda jih ne opazimo tako hitro kot nekoč. Morda jih je treba nekoliko poriniti naprej, saj sami ne rinejo v ospredje. Sami jih moramo odkriti.
Dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Pomladna stolnica, foto: JoPl
Sestre in bratje! Mesec junij je podobno kot mesec maj zaznamovan z velikim številom dogodkov, tako svetnih kot duhovno-zgodovinskih. Med drugim obhajamo 25. obletnico razglasitve naše suverenosti, ki jo bomo letos posebej slovesno obeležili tudi v Cerkvi na Slovenskem (ne samo z mašo za domovino, vendar o tem v prihodnjih številkah)
Majniško pobožnost šmarnice smo na Slovenskem začeli prav v ljubljanski stolnici. Malo pa smo pozabili na junijsko pobožnost,za katero se je uveljavilo ime vrtnice. To je pobožnost v čas Srcu Jezusovemu, ki je imela podobno obliko kot šmarnice. Obe pobožnosti nosita »cvetlični« imeni: šmarnice, vrtnice.
Kako lep in otroško preprost izraz vere. Kakor otrok v vsej nerodnosti nabrane cvetlice s srčnim veseljem in nasmejanimi ustnicami med tekom ponese najprej mami (in očetu) – v njeno (in njegovo) ter svoje veselje, tako tudi mi v svoji šibkosti in nerodnosti prinašamo nabrano cvetje s poljan svojega življenja Mariji in Jezusu.
Naj bodo ta naša dejanja strojena z otroškim in preprostim srcem vere, ki zaupa (prim. Mt 18,3). Junijsko pobožnost v čast Srcu Jezusovemu so prvič obhajali leta 1833 v Franciji. Sto let pozneje so jo začeli uvajati pod imenom»vrtnice« tudi pri nas. Po večdesetletni prekinitvi zaradi povojnih razmer so vrtnice v Cerkvi na Slovenskem pred nekaj leti zopet zacvetele. V stolnici bomo letos prisluhnili razmišljanjem cistercijanskega patra Branka Petauerja.
Njegove vrtnice nosijo naslov Slovenskipričevalci vere. Njegovemu branju bomo prisluhnili pri sveti maši ob 9. in 18.30 (namesto pridige).
Vabim pa vas, da mesec junij izkoristimo za pripravo na posvetitevJezusovemu in Marijinemu srcu, ki bo za našo župnijo in škofijo v nedeljo, 10. julija, ob 16. uri, ko bo med nami tudi kip fatimske Marije romarice. Naj bodo prihajajoči prvi dnevi meseca junija dnevi obilnih milosti, s katerimi bo obogatena naša srčnost. Saj molimo: Upodobi naše srce po svojem Srcu! 
Jože Plut

Oznanila 

  • Nedelja, 29. 5.: 9. NEDELJA MED LETOM - sv. Maksim Emonski. 1 Kr 8,41-43; Gal 1,1-2.6-10; Lk 7,1- 10. 
  • Ponedeljek, 30. 5.: sv. Kancijan in drugi oglejski mučenci. 2 Pt 1,1-7; Mr 12,1-12. 
  • Torek, 31. 5.: OBISKANJE DEVICE MARIJE, praznik. Sof 3,4-18a; Jn 1,39-56. 
  • Sreda, 1. 6.: sv. Justin, mučenec. 2 Tim 1,1-3.6-12; Mr 12,18-27. Začetek vrtnic. 
  • Četrtek, 2. 6.: sv. Marcelin in Peter, mučenca. Četrtek pred prvim petkom. 2 Tim 2,8-15; Mr 12,28b-34. Petek, 3. 6.: SRCE JEZUSOVO, slovesni praznik. 
  • Prvi petek.Ezk, 34,11-16; Rim 5,5b-11; Lk 15,3-7. 
  • Sobota, 4. 6.: Marijino Brezmadežno srce. Prva sobota. 2 Tim 4,1-8; Mr 12,38-44. 
  • Nedelja, 5. 6.: 10. NEDELJA MED LETOM. 1 Kr 17,17-24; Gal 1,11-19; Lk 7,11-17.

Iz življenja župnije 

V ponedeljek, 16. maja, so v stolnico priromali dijaki Škofijske klasične gimnazije in učenci osnovne šole Alojzija Šuštarja. Sveto mašo je daroval nadškof Stanislav Zore. Lepo je bilo videti polno stolnico mladih.
Romarji iz ŠKG in OŠ AŠ, foto: JoPl

Dogodki pred nami 

  • Šmarnice zaključimo v torek, 31. maja 2016. V nedeljo, 29. maja, na god. sv. Maksima Emonskega, so k sveti maši ob 16. uri povabljeni uporabniki FB, TW in instalgrama. Zanje bo ob 17. uri še predstavitev in ogled stolnice. Ker je nata dan v stolnici tradicionalno češčenje Sv. Rešnjega telesa, ga bomo počastili tudi tokrat. V češčenje ga bomo izpostavili po sveti maši, ki se začne ob 12.30, in češčenje bomo zaključili z litanijami in šmarnicami ob 15.30. Vsaj za kakšno minuto povabljeni k češčenju in umiritvi srca … 
  • V ponedeljek, 30. maja, bo ob 18.30 sveta maša za duše v vicah. Po večerni maši bo seja župnijskega pastoralnega sveta. 
  • Sreda, 1. junija, je sreda pred prvim petkom, zato bomo po večerni maši imeli še molitve v čast svetemu Jožefu. Ta dan začnemo z branjem vrtnic, ki bodo vključene v sveto mašo ob 9.00 in 18.30. 
  • Letošnje vrtnice nosijo naslov: Slovenski pričevalci vere, napisal pa jih je cistercijanski pater Branko Petauer.V četrtek, 2. junija, pred prvim petkom, bomo po večerni maši pred Najsvetejšim kratko molili za svetost duhovnikov in nove duhovne poklice. 
  • V petek, 3. junija, ki je prvi petek in praznik Srca Jezusovega, bomo imeli pobožnost pred Najsvetejšim s posvetitvijo Srcu Jezusovemuob 8.30, popoldne ob 15. uri pauro usmiljenja in sveto mašo. 
  • V soboto, 4. junija, ki je prava sobota v mesecu in spomin Marijinega Brezmadežnegasrca, bomo imeli ob 8.30 pobožnost s posvetitvijoSrcu Marijinemu. Popoldne ob 16. uri bo maša za domovino, ki jo bo daroval p. Silvo Šinkovec, po maši pa je še rožni venec za domovino. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/

Misel tedna 

Papež Frančišek: »Kristjanova osebna izkaznica je veselje, veselje evangelija, veselje, da nas je Jezus izvolil, da nas je Jezus rešil, da nas je Jezus prerodil; veselje tistega upanja, da nas Jezus pričakuje, veselje, ki se tudi v križih in trpljenju tega življenja izraža na drugačen način, ki je mir v gotovosti, da nas Jezus spremlja, da je z nami … Dobro si zapomnite: kristjan je mož veselja in žena veselja, veselja v Gospodu; moški in ženska čudenja.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/05/23/

nedelja, 22. maj 2016

Teden Božje Besede 22. 5.–29. 5. 2016

Sveta Trojica Jn 16,12-15 

Z maše NSZ, foto; JoPl
Janezov evangelij z opisovanjem zadnje večerje osvetljuje tudi probleme, ki so nastali v prvih krščanskih skupnostih. Jezus je odšel v nebo. Jezusova dolga odsotnost je postajala za vse vedno večje breme. Tem so se pridružili problemi, ki jih je prinašalo nerazumevanje in zaničevanje drugih ljudi. Jezusovo odsotnost so lahko osmislili le v luči njegove obljube, da bo k njim ta čas prišel Duh resnice. Za besedo »Duh« so v grščini uporabljali besedo »Paraklet«. Slovensko ta beseda pomeni tudi »odvetnik«, »advokat« ali zagovornik. Jezus bo svoji krščanski skupnosti preskrbel advokata, zagovornika, ki jo bo branil pred obtožbami tistih, ki Jezusa ne marajo. V vsakem obdobju bo veliko sovražno razpoloženih do Cerkve, ne da bi sami vedeli zakaj.
On bo ves svet vodil k Resnici. To je eden od osrednjih pojmov v Janezovi teologiji. Božji Duh bo človeka privedel do globljih odnosov z Jezusom. Kar je slišal, to bo posredoval naprej. Duh ima tako služeči ali diakonijski značaj. Ker je Jezus sebe opredelil kot resnico, ima v Janezovem evangeliju resnica prvenstveno osebnostni značaj.
Dojeti jo je mogoče le v neposredni povezavi z Jezusom Kristusom. Ker oznanja prihodnje reči, ima tudi preroški značaj. Ne gre za svetno človeško dogajanje, ampak za prihodnje odrešenjsko. Duh tako oznanja Jezusa in Očeta, prerokuje, posluša in je kažipot k resnici. Te naloge vrši Božji Duh v času Jezusove odsotnosti. On zagotavlja povezanost vsega Jezusovega delovanja z vsem, kar prinaša odrešenje. Paraklet je most, ki omogoča življenje v Cerkvi.
Duh ni v praznem prostoru, ampak je sredi odrešenjskega dogajanja, v nenehni povezanosti z Očetom in Sinom. Časti Sina in vodi vse k njemu ter to tudi oznanja svetu. Ker sta Oče in Sin eno, oznanja vsem tudi Očeta. Janezov evangelij navaja imena treh Božjih oseb: Očeta, Sina in Svetega Duha, vendar še ne pozna današnjega nauka o troedinem Bogu, zato o medsebojnih razmerjih med Božjimi osebami ni veliko napisanega. V središču poslovilnega govora je misel, da je Sveti Duh odvetnik, ki pomaga občestvu pri obstoju in oživlja vso Jezusovo Cerkev. Cerkvi je potrebna Božja pomoč, da more vsaj nekoliko dojeti vso Jezusovo resničnost. Cerkev je ves čas na poti iskanja svoje prave podobe. To najde le, če zaupamo v delovanje Božjega Duha in z njim plodno sodelujemo.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Z maše ob dnevu SV, foto: Peter
Sestre in bratje! Vstopamo v trenutke sodobnosti … Te dni sem z mislijo na to, kaj naj napišem v svoji besedi, na slovenski komercialni televiziji videl prispevek o samskih (ne vem, kakšen naslov je imela oddaja). Zaznal pa sem vsaj zame presenetljivo misel, ki sem jo razumel nekako takole: samskost in razvezanost sta z vidika potrošništva zelo koristni … Samski namreč porabi v povprečju več električne energije kot posameznik v (družinski) skupnosti, zapravi več denarja za … R
eklama za samskost ali reklama za večjo potrošnjo, ki naj bi posledično prinašala blaginjo vsem?! Ne vem, ne upam izreči svojega zaključka, sodbe o tej temi … Kakor je rekel sveti Pavel: »Nismo sami po sebi zmožni, da bi – kakor sami od sebe – o čem sodili« (2 Kor 3,5). Vemo, kaj Jezus (prim. Mt 19,12) in Pavel pravita o samskosti, razlogih za samskost, zakonu, odnosih v družini in zakonu (prim. 1 Kor 7).
In vemo, da jedro krščanskega pojmovanja samskosti, družinskega življenja in zakona ne more biti preračunavanje, kako biti dober (beri: velik) potrošnik, ampak da je razlog tako za samskost kot za zakon (družino) (D)drugi, torej sposobnost preseganja preračunljivosti v odnosih, ko se nekdo sprašuje o denarju in kaj mu koristi; sposobnost (ki je znamenje obdarjenosti) preseči preračunljivost in koristolovskost z zastonjsko in neujeto ljubeznijo, v kateri se človek dotika Njega, ki je Ljubezen: »Ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga in ker je vsak, ki ljubi, iz Boga rojen in Boga pozna.
Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen. Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal na svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem« (1 Jn 4,7-9). Kdor ne troši ali kdor ne ljubi? Kaj nas dela ljudi, če ne ljubezen. Če bi ljubezni ne imel(i), mi (nam) »nič ne koristi« ( 1 Kor 13,3). V veri vemo zagotovo tudi to, da je naš Bog eden in da se nam razodeva v treh osebah, kot Oče, Sin in Sveti Duh. Bog je ljubezen …Lepo nedeljo Svete Trojice in blagoslovljen teden vam želim.
Jože Plut

Oznanila 

  • Oznanila Nedelja, 22. 5.: SVETA TROJICA. Prg 8,22-31; Rim 5,1-5; Jn 16,12-15. 
    Z maše NSZ, foto; JoPl
  • Ponedeljek, 23. 5.: sv. Servul (Socerb) Tržaški, mučenec. 1 Pt 1,3-9; Mr 10,17-27. 
  • Torek, 24. 5.: MARIJA, POMOČNICA KRISTJANOV – MARIJA POMAGAJ. Raz 12,1-3a.7-12a.17; Gal 4,4-7; Jn 2,1-11. 
  • Sreda, 25. 5.: sv. Beda Častitljivi, duhovnik, cerkveni učitelj. Pt 1,18-25; Mr 10,32-45.
  • Četrtek, 26. 5.: SVETO REŠNJETELO IN KRI. 1 Mz 14,18-20; 1 Kor 11,23-26; Lk 9,11b-17. 
  • Petek, 27. 5.: bl. Alojzij Grozde, mučenec. 1 Pt 4,7-13; Mr 11,11-25. 
  • Sobota, 28. 5.: sv. German Pariški, škof. Jud 17,20b-25; Mr 11,27-33. 
  • Nedelja, 29. 5.: 9. NEDELJA MED LETOM -– sv. Maksim Emonski. 1 Kr 8,41-43; Gal 1,1-2.6-10; Lk 7,1-

Iz življenja župnije 

V ponedeljek, 9. maja, je bila ob dnevu Evrope večerna maša za Evropo, po njej pa še koncert orkestra Akademije Nova. V soboto, 14. maja, je bilo v stolnici romanje Nove slovenske zaveze, sveto mašo je daroval p. Franci Seničar. Popoldne pa so priromali iz župnije Črnomelj. V nedeljo, 15. maja, na binkošti, je sveto mašo ob 16. uri daroval nadškof Stanislav Zore, ob 18. uri pa škof Andrej Glavan (ob 25-letnici Slovenske vojske)

Dogodki pred nami

  • ŠMARNICE: Šmarnice so vsak dan ob 8.30 (o Tereziji Deteta Jezusa) in zvečer, ko so vključene v večerno mašo (o patru Piju). 
  • Ob nedeljah bodo »otroške šmarnice « vključene v mašo ob 10.30, redne pa v pobožnost ob 15.30. 
  • V ponedeljek bo ob 18.30 sveta maša za duše v vicah. 
  • V torek, 24. maja, na praznik Marije Pomagaj, gremo na župnijsko romanje na Brezje. Odhod s Streliške ulice ob 13. uri. 
  • V sredo, 25. maja, so ob 18. uri slovesne prve večernice praznika Svetega Rešnjega telesa in krvi. V četrtek, 26. maja, na praznik SVETEGAREŠNJEGA TELESA, so maše po nedeljskem redu. Večerno sveto mašo ob 18.30 daruje nadškof ZORE. 
  • V petek, 27. maja, je god bl. Alojzija Grozdeta, ob 15.00 je ura Božjega usmiljenja in sveta maša. Pomolimo ta dan malo več pred relikvijami blaženega Alojzija Grozdeta. 
  • V soboto, 28. maja, ob 10. uri bodo prišli romarji iz dekanije Ribnica. Sveto mašo bo zanje daroval nadškof Stanislav Zore. 
  • V nedeljo, 29. maja, na god. sv. Maksima Emonskega, so k sveti maši ob 16. uri povabljeni
    Sv. Maksim Emonski
    uporabniki FB in TW. Zanje bo ob 17. uri še predstavitev in ogled stolnice. Ker je na ta dan v stolnici tradicionalno češčenje Sv. Rešnjega telesa, ga bomo počastili tudi tokrat. V češčenje ga bomo izpostavili po sveti maši, ki se začne ob 12.30. Češčenje bomo zaključili s šmarnicami in litanijami ob 15.30. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ 

Misel tedna 

Papež Frančišek: »Sveti Duh premika Cerkev; dela v Cerkvi, v naših srcih; iz vsakega kristjana naredi osebo, drugačno od drugih, a iz vseh skupaj dela enost.
On vodi naprej, na stežaj odpira vrata in te pošilja, da bi pričeval o Jezusu ... Toda mi v svojem življenju, v svojem srcu Svetega Duha zadržujemo kakor 'ujetnika razkošja': ne pustimo, da bi nas spodbujal, ne pustimo, da bi nas premaknil.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/05/09/

sobota, 14. maj 2016

Teden Božje Besede 15. 5.–22. 5. 2016

Binkošti Jn 20,19-23 

Skupinica prestrašenih in žalostnih apostolov je po velikonočnih dogodkih v Jeruzalemu za trdo zapahnjenimi vrati nemočno ždela in čakala, kaj ji bo po Jezusovi obljubi poslal nebeški Oče. Gotovo so še in še v mislih premlevali dogodke zadnjih tednov. Jezusova nasilna smrt je podrla vse, kar je bilo pomembnega.
Nanj so stavili vse. Zdaj ga ni več. Kar so povedali drugi o Vstalem, je samo povečalo negotovost. Sedeli so v tisti izbi kot kup nesreče. Življenje ni imelo nobene perspektive več, nobenega zagona, nobene korajže. Smo v njih prepoznali sami sebe ali današnje mlade, ki so ostali brez upanja? Kot da v resnici življenje odteka nekoristno mimo nas. Koledar je poln dejavnosti. Že davno sem pokopal še zadnje sanje in pričakovanja.
Kako neustvarjalno je postalo moje življenje! Zaradi skrbi se čutim popolnoma paraliziran, misli pa krožijo ves čas le okrog mene samega. Koliko časa gre lahko tako naprej? Dovolj je en sam dih in vse se spremeni. Jezus se še bolj približa, dahne vanje in reče: »Prejmite Svetega Duha!« Ta dih je nosilec življenja.
Delovanje Duha in posledice delovanja so opisane v Apostolskih delih. On vodi učence. Apostoli so naenkrat vsi iz sebe! So kot en ogenj, en plamen. Novi izrazi jim letijo iz ust, tudi za stvari, ki so se prej zdele neopisljive. Napolnjeni in prežeti s Svetim Duhom so usposobljeni za neustrašno oznanjevanje.
Vsi jih občudujejo in se čudijo. Božji dih ni prazen zrak, tudi ne ljubkovalno gostolenje, pač pa vse napolnjuje s svojim mirom. Papež Frančišek pravi, da je Sveti Duh za nas »obremenitev«. Spravlja nas v gibanje. Potiska Cerkev naprej, da ne bi obstala. Mi delamo obrnjeno: Radi bi imeli Svetega Duha na vajetih. Vendar to ni mogoče.
Evangeličanski škof Wilhelm Stählin pravi: »Sveti Duh je 'božanska motnja', ki nas vedno znova drami in vznemirja v naših navadah in predsodkih.« Z binkoštmi se začne nov čas. Dosedanja môra naj se spremeni v zavzetost, žalovanje v veselje, duhovno mrtvilo v navdušenje.
V Cerkvi vidimo véti nov življenjski dih, novo moč, kar nam daje veselje do vere, saj se človek počuti izpolnjen, ko poglablja svojo vero. Kdor zares praznuje binkošti, tega ne more zadržati samo zase.
Če bomo danes res prosili Svetega Duha, potem se ne smemo čuditi, če nas bo začel vznemirjati in nam dajati naloge, ki jih niti najmanj ne pričakujemo.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Danes bi rad z vami kratko razmišljal o času med vnebohodom in binkoštmi … Kristus je šel štirideset dni po vstajenju v nebesa. V trenutkih slovesa jih je povabil k vztrajni molitvi in jih blagoslovil.
Moža v belem, ki sta se po Kristusovem vnebohodu pojavila ob apostolih, sta jih vrnila v resničnost tega, da so brez Kristusa in da je Kristus sicer odšel, vendar ponovno pride (prim. Apd 1,1- 11 in Lk 24,46-53).
Nekaj poudarkov se mi zdi v tem dogajanju zelo pomembnih in jih želim deliti z vami:
  • 1. Kristus učence vabi k vztrajni molitvi; 
  • 2. od njih se poslovi med tem, ko jih blagoslavlja; 
  • 3. Kristus je šel pred njihovimi očmi (s telesom) v nebesa; 
  • 4. »moža v belih oblačilih« učence povabita, naj svoj pogled »z neba« spustijo na realnost zemlje; 
  • 5. saj Kristus, ki je odšel, ponovno pride; 
  • 6. Duh, moč z višave, ki ga bo Jezus poslal od Očeta, jih bo poučil in spomnil vsega; 
  • 7. tako naj bodo oznanjevalci in priče smrti in vstajenja in naj oznanjujejo spreobrnjenje v odpuščanje grehov … 
To so »močna« sporočila tudi za naše krščansko življenje. Z izkušnjo nebes smo povabljeni živeti v svetu, z neizmernim zaupanjem v Boga in vztrajno molitvijo – tako osebno kot tudi občestveno … Kličimo SvetegaDuha, kajti če prebiva v nas Duh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa (prim. Rim 8,11) in smo odprti za njegove darove, bomo v svetu, kjer živimo (doma, v službi in na vseh krajih druženja) dobre in zveste priče resnične vere, upanja in ljubezni.
In ne bojmo se, Sveti Duh nas »bo učil vsega in spomnil vsega « (Jn 14,26), kar nam Kristus govori, kar je za nas storil in kar nam je – ob prepričljivem in sproščenem krščanskem slogu življenja – potrebno v danem trenutku tudi povedati (prim. Mt 10,20). In še kratka želja.
Tako kot se je Jezus od učencev poslovil med tem, ko jih je blagoslavljal, naj bodo naši prihodi in odhodi od koderkoli polni dobrih želja in blagoslovov …
»Blagoslavljajte, ker ste bili poklicani v to, da bi bili deležni blagoslova …« ( 1 Pt 3,9). Blagoslovljen teden …
Jože Plut

Oznanila 

  • Nedelja, 15. 5.: BINKOŠTI, svetovni dan družine, zaključek tedna družine Apd 2,1-11; 1 Kor 12,3b-7.12-13; Jn 20,19-23.8.5. 
  • Ponedeljek, 16. 5.: MARIJA MATI CERKVE. Gal 4,4-7; Lk 2,16-21. 
  • Torek, 17. 5.: sv. Jošt, puščavnik. Jak 4,1-10; Mr 9,30-37. 
  • Sreda, 18. 5.: sv. Janez I., papež, mučenec. Jak 4,13-17; Mr 9,38-40. 
  • Četrtek, 19. 5.: sv. Krišpin Viterbski, redovnik. Jak 5,1-6; Mr 9,41-50. 
  • Petek, 20. 5.: sv. Bernardin Sienski. Jk 5,9-12; Mr 10,1-12. 
  • Sobota, 21. 5.: sv. Krištof Magallanes, duhovnik in tovariši mučenci. Jak 13,13-20; Mr 10,13-16. 
  • Nedelja, 22.5.: SVETA TROJICA. Prg 8,22-31; Rim 5,1-5; Jn 16,12-15 

Iz življenja župnije

V soboto, 7. maja, smo imeli zaključno pobožnost petih prvih sobot, sveto mašo in posvetitev posameznikov Srcu Marijinemuin Jezusovemu, ki jo je izreklo okrog150 vernikov. Slovesnost je vodil upokojeni koprski škof msgr. Metod Pirih. Popoldne pa je v stolnico priromal avtobus romarjev iz Javorij nad Škofjo Loko. 
Skupina, ki se je posvetila, foto: DOPA
V nedeljo, 8. maja, na praznik posvetitve naše stolnice je župnijsko mašo vodil prošt Jožef Lap, ki je tudi blagoslovil traktorje, popoldanski maši pa je daroval mag. Roman Starc, rektor bogoslovnega semenišča.
Prošt blagoslavlja traktorje, foto; DOPA

Dogodki pred nami

  • ŠMARNICE : Šmarnice so vsak dan ob 8.30 (o Tereziji Deteta Jezusa) in zvečer, ko so vključene v večerno mašo (o patru Piju). 
  • Ob nedeljah bodo »otroške šmarnice « vključene v mašo ob 10.30, redne pa v pobožnost ob 15.30. 
  • V nedeljo, 15. 5., na binkošti, bo ob 16. uri sveto mašo daroval nadškof Zore. Ta dan pa je tudi dan Slovenske vojske, zato bo večerno mašo ob 18. uri daroval škof Glavan. 
  • V ponedeljek, 16. 5., dopoldne bodo priromali v stolnico dijaki Škofijske klasične gimnazije in učenci Osnovne šole Alojzija Šuštarja, maša ob 18.30 pa bo za duše v vicah. 
  • V petek, 20. 5., bo ob 15. uri je ura Božjega usmiljenja in sveta maša. 
  • Župnijsko romanje na Brezje bo v torek, 24. maja, na praznik Marije Pomagaj. Romali bomo z avtobusom. Odhod s Streliške ulice bo ob 13. uri. Prijavite se lahko v kiosku. 
  • V soboto, 28. maja, ob 10. uri pridejo romarji iz dekanije Ribnica, 
  • v nedeljo, 29, popoldne pa bo romanje in ogled stolnice za uporabnike TW in FB. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ 
 
Peta prva sobota, foto: JoPl

Misel tedna

Papež Frančišek: »Preden se je ločil od svojih prijateljev, jim je Jezus, nanašajoč se na dogodek svoje smrt in vstajenja, rekel: ' Vi ste priče teh reči.' In dejansko so se potem, ko so videli svojega Gospoda iti v nebo, učenci vrnili v mesto kot priče, ki z veseljem oznanjajo vsem novo življenje, ki prihaja od vstalega Križanega, in 'v njegovem imenu se bo oznanilo spreobrnjenje v odpuščanje grehov vsem narodom.
To pa je pričevanje, ki naj bi ne samo z besedami, temveč z vsakdanjim življenjem vsako nedeljo prišlo iz naših cerkva in za ves teden vstopilo v domove, pisarne, šole, v prostore za srečanja ali zabavo, v bolnišnice, zapore, v domove za ostarele, v kraje, kjer so migranti, na obrobja mest … To pričevanje moramo vsak teden prinašati: da je Kristus z nami, on, ki je šel v nebo, je živ.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/05/08/

petek, 06. maj 2016

Teden Božje Besede 8. 5.–15. 5. 2016

7. velikonočna nedelja Jn 17,20–28 

Leta 321 je rimski cesar Konstantin izdal odlok, da morajo vsi meščani, sodniki in obrtniki na časti vredne »dneve sonca« počivati. Nedelja je postala dela prost dan, ko t. i. »hlapčevsko delo« ni bilo dovoljeno. Pred 100 leti je npr. le župnik odločil, ali smejo kmetje žeti tudi ob nedeljah, ker se je napovedovalo slabo vreme. Večina ljudi je danes ob nedeljah prosta, vendar raste število tistih, ki morajo delati. To ni samo bolniško osebje, uslužbenci v javnem prometu … Pri nas so mnoge trgovine odprte vse nedelje, pa tudi še kaj drugega pri nas in drugod …
Nedelja je ogrožena tudi s tem, da so ob sobotah prodajni centri odprti pozno v noč. Pri tem najbolj trpijo žen(sk)e. Vsi moramo resno premisliti, kakšen je naš odnos do nedelje. Nedelja je zaradi človeka in ne obrnjeno. Je velik Božji dar človeku. Tretja od deseterih zapovedi pravi, naj bo sedmi dan posvečen Bogu in molitvi. Judje so ob sobotah počivali, tudi sužnji in celo domače živali.
V Jezusovem času je obstajal spisek 49 del, ki jih nikakor ni bilo dovoljeno opravljati v soboto, npr.: sejati, žeti, čistiti, kuhati, šivati, prehoditi več kot eno miljo … Jezusa so hoteli obsoditi na smrt, ker je ob sobotah ozdravljal.
Prvi kristjani so prenesli vse te zapovedi s sobote na nedeljo, ker je Jezus na dan po soboti vstal od mrtvih. Nedeljo obhajamo kot malo veliko noč. Mučenci so raje umrli, kot da bi opustili nedeljo: »Kristjan sem in brez nedelje ne bi mogel živeti.«
Francoska revolucija je nedeljo razvrednotila. Škof Ketteler iz Mainza je leta 1869 dosegel, da je postala nedelja ponovno dela prost dan. Danes raste število odprtih trgovin, širi se odpiralni čas, s tem pa tudi število ljudi, ki ob nedeljah delajo. Tudi pri nas se povečuje obseg nedeljskega dela. Zato si moramo vsi v javnem življenju aktivno prizadevati, da se okrepi pomen nedelje. Pri tem najbolj trpijo medsebojni odnosi.
Nedeljo je treba zavarovati tudi tako, da v prazno vanje vključimo že predvečer praznika ali nedelje. Razlogi za dela prosto nedeljo so naslednji: 1. V nedeljo potrebujemo čas za stik z Bogom. 2. Taka nedelja povečuje človekovo svobodo in dostojanstvo. 3. Nedelja postavlja človeka v središče, medtem ko bi ga drugi radi izkoristili do kraja. 4. Nedelja je dan za družino, saj pogosto le ta dan družina lahko pride skupaj. 5. Nedelja je dan za skupnost, ko se človek lahko sreča s prijatelji in znanci, se udejstvuje v športu, gre na sprehod ali na izlet.
Vsi bi morali imeti možnost, da se v nedeljo srečamo s svojimi najdražjimi. Ali že imate načrt, kako boste preživeli to in prihodnjo nedeljo?
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Mesec maj je res čudovit mesec pomladi, rasti, navdušenja nad življenjem, mesec ljubezni in porok, Marijin mesec, mesec šmarnic – cvetic, ki nosijo Marijino ime, ali solzic, kot jim rečejo ponekod.
Maj je tudi mesec šmarničnega branja, ko se s poučnim branjem in premišljevanjem zbiramo ob Mariji, naši materi in kraljici, zato to pobožnost imenujemo tudi šmarnična pobožnost. Ta oblika marijanske pobožnosti se je na Slovenskem začela prav v naši stolnici pri Marijinem oltarju (pri »veseli Mariji«, kot so ji rekli včasih, z razliko od »žalostne Marije« – Pietà ali Sočutne, ki je na drugi strani stolnice).
V ta spomin je na notranji strani obhajilne mize pri Marijini kapeli spominski zapis, ki je nastal »na veke vklesan v kamen« in se glasi: »Šmarnice, prve na Kranjskem, 1856 vpeljal, bratovščino N. lj. Gospe presv. Serca 1874 vstanovil: JOŽEF ZUPAN, korar in fajmošter K veči časti Božji in brezmadežne D. M.« Šmarnična pobožnost ali na kratko šmarnice: prvič na Slovenskem v stolnici nekdanje vojvodine Kranjske, sedaj Slovenije, in »bratovščina Naše ljubljene Gospe presvetega Serca« – kako globok zapis pobožnosti naših prednikov.
Tako letos mineva 160 let, odkar so se na Slovenskem začele šmarnice. Dragi naši farani, vabim vas, da se večkrat v tem mesecu ustavimo pred podobami Marije, naše ljube Gospe, pred »Kraljico majniško« in zmolimo zdravamarijo ali O, Gospa moja … z globoko željo in vero, da bi tudi naše srce postajalo podobno Jezusovemu in Njenemu Srcu, polno ljubezni, sočutja in usmiljenja.
Ona je Mati usmiljenja. »Milina njenega pogleda naj nas spremlja v tem svetem letu, da bomo vsi odkrili veselje Božje nežnosti. Razen Marije ni nihče spoznal globine skrivnosti učlovečenega Boga. V njenem življenju se je vse oblikovalo ob navzočnosti učlovečenega usmiljenja. Mati Križanega in Vstalega je vstopila v svetišče Božjega usmiljenja, ker je v globoki notranjosti bila soudeležena pri skrivnosti njegove ljubezni« (Misercirdiae vultus – Obličje usmiljenja, 24). Blagoslovljen Marijin mesec, sestre in bratje!
dr. Jože Plut
25. obletnica vinskih vitezov, foto: DOPA

Oznanila 

  • Nedelja, 8. 5.: 7. VELIKONOČNA NEDELJA – OBLETNICA POSVETITVE NAŠE STOLNICE, nedelja sredstev družbenega obveščanja. Začetek tedna družine. Apd 7,55–60; Raz 22,12–14.16–17.20; Jn 17,20–26. 
  • Ponedeljek, 9. 5.: Izaija, prerok. Apd 19,1–8; Jn Jn 16,29–33. 
  • Torek, 10. 5.: Job, svetopisemski mož. Apd 20,17–27; Jn 17,1–11a. 
  • Sreda, 11. 5.: sv. Mamert, škof. Apd 20,28–38; Jn 17,11b–19. 
  • Četrtek, 12. 5.: sv. Leopold Mandić, redovnik. Apd 22,30.23,6–11; Jn 17,20–26. Petek, 13. 5.: Fatimska Mati božja. Apd 25,13–21; Jn 21,15–19. 
  • Sobota, 14. 5.: sv. Bonifacij, mučenec. Apd 28,16–20.30–31; Jn 21,20–25. Romanje bolnikov, foto: DOPA 25. obletnica vinskih vitezov, foto: DOPA 
  • Nedelja, 15. 5.: BINKOŠTI: Apd 2,1–11; 1 Kor 12,3b–7.12–13; Jn 20,19–23. 

Iz življenja župnije

V soboto, 30. aprila, je bilo praznovanje 25. obletnice vinskih vitezov Slovenije. Sveto mašo je daroval prošt Lap. V nedeljo, 1. maja, ob 15. uri so v stolnico priromali romarji iz dekanije Ljubljana Moste.

Dogodki pred nami

  • ŠMARNICE : Šmarnice so vsak dan ob 8.30 (o Tereziji Deteta Jezusa) in zvečer, ko so
    Procesija romarjev dekanije LJ - Moste: foto JoPl
    vključene v večerno mašo (o patru Piju). Ob nedeljah bodo »otroške šmarnice « vključene v mašo ob 10.30, redne pa v pobožnost ob 15.30.Teden družine traja od 9. do 15. maja. Geslo tedna družine je: Družina – tukaj je usmiljenje doma. Vsak dan se bomo z uvodom v mašo in zaključkom prošenj za vse potrebe spomnili naših družin. 
  • V ponedeljek, 9. 5., je ob dnevu Evrope večerna maša za Evropo. Ob 19.30 pa bo koncert orkestra akademije Nova. Na sporedu bodo skladbe Gustava Mahlerja in Andreja Missona. 
  • V petek, 13. 5., je ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sveta maša. 
  • V soboto, 14. 5., bo ob 11. uri romanje Nove slovenske zaveze. Sveto mašo bo daroval škof Jamnik. 
  • V nedeljo, 15. 5., na binkošti, bo ob 16. uri sveto mašo daroval nadškof Zore. Ta dan je tudi dan Slovenske vojske, zato bo večerno mašo ob 18. uri daroval škof Glavan. 
  • Župnijsko romanje na Brezje bo v torek, 24. maja, na praznik Marije Pomagaj. Romali bomo z avtobusom. Odhod s Streliške ulice je ob 13. uri. Prijavite se lahko v kiosku. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ 

Misel tedna 

Papež Frančišek: »Kristjan z močjo Duha pričuje, da Gospod živi, da je Gospod vstal, da je Gospod med nami, da Gospod z nami obhaja svojo smrt, svoje vstajenje vsakič, ko pristopimo k oltarju. Kristjan, ki mu pomaga Duh, pričuje tudi v vsakdanjem življenju s svojim načinom delovanja. To je kristjanovo nenehno pričevanje. Toda to pričevanje pogosto izzove napade in preganjanja.« Vir: http:/sl.radiovaticana.va/news/2016/05/02/...