Follow by Email

ponedeljek, 29. februar 2016

Teden Božje Besede 28. 2.–6. 3. 2016

3. postna nedelja

Že otrok se srečuje z na videz nepremostljivimi ovirami. Naučiti se mora npr. zavezati vezalke na čevljih, se voziti s kolesom, plavati … Sreča je, če ima takrat kljub vsem neuspehom ob sebi nekoga, ki verjame vanj. Tak človek potrpežljivo pomaga in nikoli ne dvomi v nas. Vedno le bodri: »Uspelo
ti bo! Ne dvomi! Ne poslušaj tistih, ki te strašijo. Morda ti celo privoščijo, da ne bi uspel!«
V neki družini so vsi družinski člani na očetovo besedo najmanj enkrat letno sedli za mizo, vzeli kos
papirja in napisali prosti spis z naslovom:
»Ljudje, ki so mi pomagali, ko nisem vedel, kako naprej.« Vsak je najprej napisal njihova imena in pri vsakem napisal še, za kaj se mu želi posebej zahvaliti. Jezusa so poslušali tudi ljudje, ki so bili pogumni in so vztrajali tudi v hudih preizkušnjah. Jezus je take še posebej cenil. Z veseljem jim
je pripovedoval priliko o vrtnarju, kot smo slišali v evangeliju. Vrtnar tvega, da se bosta z lastnikom zemljišča sprla, a kljub temu pove svojo zamisel o smokvi, ker je prepričan, da je dobra. Lastniku se zdi samoumevno, da je treba drevo, ki ne rodi, posekati in vreči v ogenj. Tri leta smokev ne daje sadu. Zakaj naj jo še gleda v vrtu? Lastniku vinograda njegov sodelavec – vrtnar pove, kaj bi storil on. S tem si pogosto nakoplje dodatne težave. Drugi se čudijo, ker si s tem nakoplje dodatno delo in se dodatno izčrpava. Vendar je prepričan, da mora dati smokvi še eno možnost. Še en nov »morda«,
kar pomeni še ena možnost za »popravni izpit«: »Morda pa bo drevo vendarle rodilo sad.« Vrtnar se s tem močno izpostavi, vendar ne iz osebnega interesa ali za svojo blaginjo. Zelo podrobno in simpatično upodobljen lik vrtnarja v priliki ponazarja Jezusa, Božjega Sina v odnosu do nebeškega Očeta. Prav on je deloval najbolj dosledno po teh načelih. »Posekaj jo!« Ta drža, to pravilo nekako ne sodi v okvir Jezusovega značaja in ni skladen z njegovim načinom delovanja. Bog ravna drugače
kot človek! Jezus nas še posebej v postu vabi, naj ga posnemamo. Bog daje, da sonce vzhaja nad dobrimi in slabimi ter da dežuje nad pravičnimi in krivičnimi. Tako kot njegov Oče se tudi Jezus ne more sprijazniti s tem, da bi eno samo bitje, pa čeprav gre za drevo, ostalo nerodovitno. Jezus daje še eno možnost ženi, zasačeni v prešuštvovanju, ko ji reče: »Tudi jaz te ne bom obsodil.« Jezus usmiljenju daje prednost pred pravico. Morda je to leto zadnje, ko nam bo Božji vrtnar še voljan »pognojiti« in nas »okopavati«? Kmalu bo narava znova ozelenela. Pričakovali bomo nove cvetove in plodove. Ne le mi. Tudi Bog!
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Dragi šenklavški farani! V naši stolnici je veliko duhovnih dogodkov. Ob delovnikih je kar šest svetih maš, ob petkih in sobotah sedem, ob nedeljah celo devet. Vsak dan molimo rožni venec (ob 8.30 pred
odprtim tabernakljem in ob 18.00 skupaj z bogoslovci). Ob nedeljah imamo polurno češčenja Najsvetejšega (v postnem času križev pot, ki je tudi ob petkih ob 8.30), ob petkih molitveno uro v čast Božjemu smiljenju ob 15.00. V svetem letu usmiljenja je stolnica tudi svetoletna cerkev s svetimi vrati in kar dvema misijonarjema usmiljenja. Dogodkov je veliko tako za nas kot tudi za tiste, ki prihajajo v stolnico občasno ali samo za slovesnosti. Morda ob vsem spregledamo, da vstopamo v
stolnico skozi sveta vrata, da prihajamo v romarsko cerkev, kjer lahko prejmemo tudi odpustke

Na seji župnijskega pastoralnega sveta smo sklenili, da bi ponudili možnost postnega romanja za našo župnijo. Nameni so trije: (1) da poromamo v svetoletno cerkev in vstopimo skozi sveta vrata, kjer bomo o deležni odpustkov, in sicer na Zaplaz; (2) da se kot občestvo povežemo v molitvi križevega pota – Dedni dol pri Višnji Gori; (3) da se povežemo tudi ob prijateljskem, družabnem in  občestvenem druženju ob hrani in pijači iz nahrbtnika … Na romanje se bomo odpravili v nedeljo, 6. marca, ob 13. uri. Poromali bi z avtomobili in popeljali tudi tiste, ki avtomobilov nimate. Da bi organizacija romanja lažje stekla, se, prosim, vsi »prijavite« v kiosku ali pri meni in poveste, koliko vas gre in ali imate v avtomobilu še kakšno prosto mesto, da bomo lahko peljali še tiste, ki nimajo
avtomobilov. Ne bojte se prijaviti tudi tisti, ki nimate avtomobilov, poskrbeli bomo za prevoz. Romanja se lahko udeležite tudi starejši, saj so vsi kraji dostopni z avtomobili. S seboj vzamemo le potrebne stvari glede na vreme, nekaj skromnih dobrot v nahrbtniku, dobro voljo in odprto srce za Božje navdihe.
Župnik Jože

Oznanila

S postnih govorov ..., foto: JoPl
  • Nedelja, 28. 2.: 3. postna, sv. Roman, opat. 2 Mz 3,1-8a.13-15; 1 Kor 10,1-6.10-12; Lk 13,1-9.
  • Ponedeljek, 29. 2.: sv. Antonija i z Firenc, opatinja. 2 Kr 5,1-15a, Lk 4,24-30.
  • Torek, 1. 3.: sv. Albin (Zorko), škof. Dan 3,15.34-43; Mt 18,21-35.
  • Sreda, 2. 3.: sv. Agnes (Neža) Praška, devica.5 Mz 4,1.5-9; Mt 5,17-19.
  • Četrtek, 3. 3.: sv. Kunigunda, kraljica. Jer 7,23-28; Lk 11,14-23.
  • Petek, 4. 3.: sv. Kazimir, poljski kraljevič. Oz 14,2-10; Mr 12,28b-34.
  • Sobota, 5. 3.: sv. Janez od Križa, redovnik. Oz 6,1-6; Lk 18,9-14.
  • Nedelja, 6. 3.: 4. postna, sv. Fridolin, opat. Joz 5,9-12; 2 Kor 5,17-21; Lk 15, 1¸-3.11-32.

Iz življenja župnije

V soboto, 20. 2., so priromali v stolnico romarji iz Sv. Trojice. V ponedeljek, 23. 2. (na spominski
V torek pa je blaženega počastila skupina romarjev in mu prinesla zvončke.
dan najdenja telesa blaženega Alojzija Grozdeta), so naši veroučenci poromali k njegovim relikvijam.

Dogodki pred nami

Pred rekvijami bl. Alojzija Grozdeta, foto: JoPl
OD PONEDELJKA DO ČETRTKA je ob 8.30 molitev ROŽNEGA VENCA pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi ob 18.00. KRIŽEV POT molimo ob petkih ob 8.30 in ob nedeljah ob 15.30.
V nedeljo, 28. 2., bo med mašo ob 10.30 izročitev VEROIZPOVEDI našim katehumenom,
ob 15.30 KRIŽEV POT. Popoldne bo v stolnico priromala dekanija Škofja Loka.
V ponedeljek, 29. 2., je ob 18.30 maša za duše v vicah.
V torek, 1. 3., bo pri večerni maši ob 18.30 imel POSTNI GOVOR pomožni škof in generalni vikar msgr. dr. Franci Šuštar, v sredo, 2. 3., pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, v četrtek, 3. 3., nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore.
Petek, 4. 3., je PRVI v mesecu, ob 8.30 bo KRIŽEV POT, ob 15.00 ura BOŽJEGA USMILJENJA in sveta maša. Sobota, 5. 3., je PRVA v mescu, ob 8.30 bo FATIMSKA POBOŽNOST in SV. MAŠA, ki ju bo vodil upokojeni nadškof STRES. Dopoldne bodo priromali birmanci in župljani iz župnije Brdo pri Lukovici.V nedeljo, 6. 2., bodo v stolnico priromali romarji iz župnije Dob pri Domžalah, ki
bodo sodelovali pri maši ob 10.30. Popoldne bo ob 15.30 KRIŽEV POT. To popoldne bo tudi ŽUPNIJSKO POSTNO ROMANJE. Zbrali se bomo ob 13.00 na Streliški, poromali v Dedni dol
pri Višnji Gori, kjer bomo ob kapelah križevega pota molili križev pot (svetišče in kapele so na ravnem), nato bomo poromali na Zaplaz. Po maši bomo odšli na poseben kraj, kjer bo druženje ob hrani in pijači iz nahrbtnika. 24 ur za GOSPODA bomo v stolnici imeli s petka, 18., na soboto, 19. marca. Najsvetejše bo izpostavljeno od petka od 10. ure do sobote do 6. ure (le med svetimi mašami ne). Povabljene skupine, občestva, redovnice in redovniki, da se nam pridružite in sporočite ure, ko bi lahko molili pred Najsvetejšim … Ves čas bo možnost za sveto spoved … Informacije dobite tudi na spletnem naslovu stolnica.com.

Misel tedna

Škof Šuštar med postnim govorom, foto: JoPl
F. Gorše, Jezsua slečejo, foto: JoPl
Papež Frančišek o PRAVDANJU Z BOGOM: Prerok Izaija pa nam kaže tudi »neskončno usmiljenje Boga, ki človeštvu pravi: 'Pridite, pravdajmo se … Če so vaši grehi rdeči kot škrlat, bodo beli
kakor sneg.' Gospodovo usmiljenje gre naproti tistim, ki imajo pogum, da razpravljajo z Njim. Toda, razpravljajo o resnici: o stvareh, ki jih delam ali jih ne delam, da bi me On popravil. 'In to je velika ljubezen Gospoda, v dialektiki med govoriti in delati.' Biti kristjan pomeni delati: izpolnjevati Božjo voljo. Vsakomur med nami bo Gospod na poslednji dan zastavil vprašanje. Ne bo nas vprašal: 'Kaj ste govorili o meni?' Vprašal nas bo o stvareh, ki smo jih naredili.«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/02/23/ … 
TBB– stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111

http://www.stolnica.com/

petek, 19. februar 2016

Teden Božje Besede 21. 2.–28. 2. 2016

2. postna nedelja (Lk 9,28-36)

Vsak postni čas se moramo znova odločiti, kakšno mesto bo imela vera v našem življenju. Jasno nam mora biti, na čem temelji naša vera. Najprej je to stara zaveza, iz katere je izšel Jezus. Verovati moramo tudi, da nam v Kristusu Bog ponuja novo zavezo. Vedeti moramo, da nam Cerkev pomaga živeti iz naše vere.
Na začetku stare zaveze je Abraham. Bog mu je obljubil naslednika in vse, kar potrebuje za
srečno prihodnost. Na izpolnitev obljub je dolgo čakal. Prav zato je vera vedno bolj postajala zaupanje in upanje. Brez tega ni zaveze z Bogom, ki je Abrahamu prinašala svobodo in pogum. Namesto zaveze z enim Bog sklene zavezo s celotnim narodom. Tudi izraelskemu narodu zaveza prinaša svobodo in veselje do novega. Izvoljeni narod mora imeti močno zaupanje,
pa tudi upanje. Evangelij gradi na izkušnji iz stare zaveze. Jezus gre na goro molit. Poglobiti hoče odnos z Bogom. Molitev ga razodene kot Boga in človeka. Učenci v tem spoznajo, da bo Jezus odrešenik vseh ljudi. Mojzes in Elija predstavljata staro zavezo. Sta polna upanja in zaupanja. Jezus sprejema staro zavezo. Vendar je ta le predhodnica nove zaveze, ki šele pride. Trije apostoli doživijo izkušnjo edinosti z Bogom. Jezus ni le izreden človek. Spremenjenje postane njihovo ključno  življenjsko izkustvo. V Jezusu odslej vidijo predvsem Božje veličanstvo. Kar so videli in spoznali,
to potem oznanjajo drugim. Očetovo naročilo, naj poslušamo Jezusa, velja tudi nam! Samo apostoli so Jezusovi očividci, vera drugih vernikov pa sloni le na poslušanju in pričevanju. Zato morajo
biti vsi apostoli tudi misijonarji. Božja veličina, ki so jo doživeli apostoli, je neprenosljiva. To nam povedo trije šotori. Življenje teče naprej v zavesti nenehne Božje navzočnosti. Božje skrivnostno bistvo lahko opišemo v obliki nauka le delno. Nekaj tega doživimo pri bogoslužju, na skrivnosten način pa tudi, ko si vsak dan naložimo križ na rame in ga nosimo za Gospodom. To nakazuje že tudi tisto zadnjo izpopolnitev, ki je bomo deležni v Bogu, ko pride v slavi. Krščansko življenje ima jasno
smer. Je pot in ostaja pot! Kaže proti nebesom
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Papež Frančišek govori misijonarjem usmiljenja, foto: JoPl
V LETU USMILJENJA je sveti oče Frančišek v želji, da bi usmiljenje približal vsem koncem zemeljske oble, za čas od pepelnične srede do konca leta usmiljenja podelil poseben mandat MISIJONARJEM USMILJENJA. O poslanstvu misijonarjev usmiljenja podajam del besedila s spletnih strani Slovenske škofovske konference (vir: http://katoliska-cerkev.si/misijonarji-usmiljenja):
»Na pepelnično sredo, 10. februarja 2016, je papež Frančišek pri sveti maši v baziliki sv. Petra v Rimu podelil mandate t. i. misijonarjem usmiljenja.

Misijonarji usmiljenja so duhovniki, ki imajo poseben privilegij, »da odpuščajo tudi grehe, ki so pridržani Apostolskemu sedežu, da bo očitna širina njihovega poslanstva« (prim. Bula o napovedi jubileja usmiljenja Misericordiae Vultus, št. 18). Grehi, ki so pridržani Apostolskemu sedežu so:
  1. grehi proti svetim zakramentom, skrunitvam Najsvetejšega zakramenta (prim. ZCP kan. 1367);
  2. fizična sila proti rimskemu papežu (prim. ZCP kan. 1370);
  3. v primeru duhovnika, ki podeli odvezo pri grehu zoper šesto Božjo zapoved sostorilcu (prim. ZCP kan. 977 in kan. 1378 § 1);
  4. v primeru škofa, ki brez papeškega naročila posveti koga za škofa, in enako tistega, ki od njega prejme posvečenje (prim. ZCP 1382);
  5. v primeru spovednika, ki neposredno prekrši spovedno molčečnost (prim. ZCP kan. 1388 § 1);
  6. poskus podelitve duhovniškega posvečenja ženski (prim. Kongregacija za nauk vere);
  7. kaznivo dejanje proti nerojenemu človeškemu življenju (prim. ZCP kan. 1398);
  8. kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost mladoletne osebe (prim. Kongregacija za nauk vere, Sacramentorum sanctitatis tutela).
Misijonarji usmiljenja so dobili mandat od svetega očeta, da v svetem letu poleg greha in cenzure splava, spovedance odvežejo od sledečih grehov in cenzur, pridržanih Apostolskemu sedežu:
– oskrunitev posvečene hostije,
– fizičen napad na papeža,
– poskus podelitve odveze vpletenemu v greh zoper šesto zapoved,
– neposredna kršitev spovedne molčečnosti.
Poslanstvo misijonarjev usmiljenja je biti »živo znamenje tega, kako Oče sprejema tiste, ki iščejo njegovo odpuščanje. Imenovali se bodo misijonarji usmiljenja, ker bodo za vse postali umetniki srečanja, polnega človečnosti, izvira osvoboditve, bogatega v odgovornosti, da se premagajo vse ovire in se znova zaživi milost krsta.« (prim. Misericordiae Vultus št. 18) Nadškofija Ljubljana:
– msgr. dr. Jože Plut, stolni župnik (stolna žup nija sv. Nikolaja),
– prelat Vinko Vegelj, stolni kanonik,
– p. Robert Bahčič OFM, rektor Marijinega narodnega svetišča na Brezjah.
V Rim na srečanje misijonarjev usmiljenja in podelitev mandata sta šla msgr. dr. Jože Plut in p. Robert Bahčič.« in Božji veličastnosti. Včasih se zdi vse zelo blizu, drugič zelo daleč. Zaupanje in upanje ostajata temeljni drži tudi v novi zavezi.

Ko apostol Pavel zapiše Filipljanom: »Naša domovina je v nebesih«, misli ob tem na izkušnjo
učencev ob spremenjenju na gori. Kristjan naj kaže s svojim življenjem, da njegova vera temelji na zaupanju in upanju. Pavel vabi: »Stojte trdno v Gospodu.« Cerkev mora spremeniti pastoralo, če se spremenijo življenjski pogoji kristjanov. Ostati pa mora nespremenjeno tisto, kar je v veri bistveno. Pri vsem svojem delu mora namreč izhajati iz zaupanja in upanja ter oboje hkrati vedno bolj krepiti.

Naša stolnica ima kar DVA MISIJONARJA USMILJENJA. Izkoristimo čas milosti …
Gospod Bog, »svoje prošnje polagamo predte, vendar ne zaradi svoje pravičnosti, temveč zaradi tvojega obilnega usmiljenja« (Dan 9,18).
Župnik Jože

Oznanila

  • Nedelja, 21.2.: 2. postna nedelja. 1 Mz 15,5-12.17-18; Flp 3,17-4,1; Lk 9,28-36.
  • Ponedeljek, 22. 2.: sedež apostola Petra, praznik. 1 Pt 5,1-4; Mt 16,13-19.
  • Torek, 23. 2.: sv. Polikarp, škof in mučenec. Iz 1,10.16-20; Mt 23,1-12.
  • Sreda, 24. 2.: sv. Matija, apostol; praznik Apd 1,15-17.20-26; Jn 15,9-17.
  • Četrtek, 25. 2.: sv. Valburga, opatinja. Jer 17,5-10; Lk 16,19-31.
  • Petek, 26. 2.: sv. Aleksander (Branko), škof. 1 Mz 27,3-4.12-13a.17b-28; Mt 21,33- 43.45-46.
  • Sobota, 27. 2.: sv. Gabrijel od Žalostne Matere Božje, redovnik. Mih 7,14-5.18-20; Lk 15,1-3.11-32..
  • Nedelja, 28. 2.: 3. postna nedelja, sv. Roman, opat. 2 Mz 3,1-8a.13-15; 1 Kor 10,1-6.10-12; Lk 13,1-9.

Iz življenja župnije

  • V torek in sredo (9. in 10. 2.) se je župnik v Rimu udeležil srečanja s svetim očetom Frančiškom, ki je njemu in tudi g. Vinku Veglju (v odsotnosti) podelil mandat za MISIJONARJA USMILJENJA. Oba imata do KONCA LETA UMISLJENJA pravico odvezovati sicer SVETEMU SEDEŽU PRIDRŽANE GREHE.
  • V soboto, 13. 2., so v stolnico poromali člani Malteške viteškega reda in Malteške bolniške pomoči.
  • V nedeljo, 14. 2., na god sv. Valentina, je nadškof Zore daroval sveto mašo za zaročence in zaljubljence.
    Z maše za zaročene in zaljubljene, foto: JoPl

Dogodki pred nami

  • OD PONEDELJKA DO ČETRTKA je ob 8.30 molitev ROŽNEGA VENCA pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi ob 18.00. KRIŽEV POT molimo ob petkih ob 8.30 in ob nedeljah ob 15.30.
  •  V nedeljo, 21. 2., bo med mašo ob 10.30 podelitev OČENAŠA našim katehumenom, ob 15.30 KRIŽEV POT.
    V ponedeljek, 22. 2., bo ob 18.30 maša za duše v vicah.
    V torek, 23. 2., bo pri večerni maši ob 18.30 imel POSTNI GOVOR pomožni škof in generalni
    vikar msgr. dr. Franci Šuštar, v sredo, 
  • 24. 2., pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, v četrtek, 25. 2., nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore. Enako bo še naslednje štiri tedne.
  • V petek, 26. 2., bo ob 8.30 KRIŽEV POT, ob 15.00 ura BOŽJEGA USMILJENJA in sveta maša.
  • V nedeljo, 28. 2., bo med mašo ob 10.30 IZROČITEV VEROIZPOVEDI našim katehumenom,
    ob 15.30 KRIŽEV POT. 
  • Popoldne bo v stolnico priromala dekanija Škofja Loka. 
Več in sproti na spletnem naslovu stolnica.com.

Misel tedna:

Papež MISIJONARJEM USMILJENJA o spovedancih in spovednikih: »Ne pozabimo: pred nami ni greh, ampak skesan grešnik … Oseba, ki čuti željo po sprejetju in odpuščanju …« Spovedniki niso poklicani soditi z občutkom vzvišenosti, kakor da bi bili sami »odporni za greh«; nasprotno, poklicani so delovati kakor Noetova sinova Sem in Jafet, ki sta vzela plašč in svojega očeta zavarovala pred sramoto.
Spovednik naj bi po papeževih besedah »grešnika pokril z ogrinjalom usmiljenja «, da si ta more znova povrniti dostojanstvo. »Izgubljenih ovc v stajo ne bomo vrnili s kijem sodbe, ampak s svetostjo
življenja, ki je načelo prenove in reforme v Cerkvi. Svetost se hrani z ljubeznijo in zna nositi težo tistega, ki je slabotnejši.«
Vir: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/misijonarji-usmiljenja
TBB – stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/
Bazilika sv. Petra, foto: JoPl


petek, 12. februar 2016

Teden Božje Besede 14. 2.–21. 2. 2016

1. postna nedelja (Lk 4,1-13)

Se še spomnite muholovcev, lepljivih trakov, ki smo jih obešali po stanovanjih, da bi se zavarovali pred muhami. En sam dotik lepljivega traku je bil za muhe že usoden. Zakaj govorimo o tem na prvo postno nedeljo? Ker se večkrat obnašamo kot muhe ob muholovcu. Nekateri so priklenjeni na košček
svoje zemlje, drugi na denar na bančnem računu, nekdo »visi « na svojem avtu, spet drugi je odvisen od televizorja ali računalnika.
Vsak bi rad čim bolje izkoristil priložnosti, ki se mu ponujajo. Podobni smo muham, ki se zaradi pretiranih ambicij prilepijo na muholovca. Namesto da bi imeli vse, nimamo nič!
To je sporočilo evangelija. Človek neprestano niha med muholovcem in svobodo. Drugo ime za muholovca je skušnjava. Katere so moje temeljne vrednote? Kaj daje vrednost življenju? Jezusove skušnjave nam povedo: to, s čimer se je spopadal Jezus, je tudi moja skušnjava. Tri skušnjave, trije muholovci, tri človeške težnje: blagostanje, moč in ugled.
»Bi bil rad spet lačen? Pomagaj si. V tvoji moči je.« To je prva skušnjava: »Iz kamna delati kruh«. Jezus si ni izbral lahkotnega življenja, ampak naporno življenje popotnega pridigarja, brez domačega ognjišča in v stalni negotovosti. Sledil mu je lahko le, kdor se je tudi sam odpovedal vsaki  lahkotnosti. »Privošči si vendar nekaj! Saj imaš pravico do tega …,« mu je prigovarjal skušnjavec.
Zame morda to pomeni: Ali naj si kupim večji avto, večje stanovanje? Pomislimo: Kako dosledno sem pripravljen hoditi po Jezusovi poti? Jezus se ni postavil na čelo vseh borcev za svobodo. Ni si želel vladati. Prišel je, da bi služil. Druga skušnjava ga nape ljuje, da bi si vse podredil. Proti temu niso imuni niti vodilni v Cerkvi. Sem drugim služab nik? Mi je le za moč nad drugimi? Tempelj je imel sleme 50 m od tal. Če bi kdo skočil s te višine in pristal varno na tleh, bi bil junak. Vsak človek išče pri drugih priznanje. Jezus pa gre po poti križa. Mi gre le za uspeh? Da bi me drugi občudovali?
Post naj nas obvaruje, da ne bi pristali na »muholovcu «, ampak da bi živeli v svobodi Božjih
otrok!  
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Družinski orkester pri maši za domovino, foto: JoPl
Spoštovani.
Začenjamo post. Post je čast milosti, čas odpovedi, spremembe mišljenja, spreobrnjenja in čas pokore. V postu kristjani nimamo shujševalne kure, ampak se odpovemo mesu, drugi (okusni) hrani, razvadam in navadam, da po eni strani sicer pokorimo svoje telo, po drugi strani pa krepimo
dušo in duha. Vendar ne samo to, saj to po svoje počnemo tudi s shujševalno kuro, športom idr., pač pa je vzgib naših postnih dejanj ljubezen do Boga in do ljudi. Sveto pismo na mnogih mestih govori o tem, kakšen naj bo naš post. Izbrana besedila o tem poslušamo vsak dan pri sveti maši, zato jih tu ne bi navajal …
Tu želim poudariti tri stvari:
(1) Stolnica je letos svetoletna cerkev s svetimi vrati, v kateri smo pod določenimi pogoji lahko deležni odpustkov zase, lahko pa jih naklonimo rajnim. To velja tudi za nas, stolne župljane in redne obiskovalce stolnice, ne samo za romarje.
(2) Možnost prejema zakramenta usmiljenja oz. svete spovedi, za katero imamo v stolnici precej priložnosti, vsi spovedniki pa imajo v svetem letu večja pooblastila, imamo tudi škofa in nadškofa, ti imajo redna posebna pooblastila, in kanonika penintencijarija.
(3) V postnem času pa bo naša stolnica imela kar dva misijonarja usmiljenja, ki sta na pepelnico za postni čas prejela posebna papeževa pooblastila za odvezovanje od sicer papežu (Svetemu sedežu) pridržanih cenzur.
Vesel sem tudi, da se v stolnico vračajo nekdaj zelo priljubljeni POSTNI GOVORI. Včasih jih je imel samo nadškof, letos pa bodo pri večernih mašah ob torkih, sredah in četrtkih ob 18.30 (začenši s 16. 2.) mašo in postni govor imeli vsi trije škofje. Razmišljam pa tudi o tem, da bi v stolnici v tem postnem času ob molitvi rožnega venca, križevega pota in uri Božjega usmiljenja tudi mi kam poromali. O tem se bomo pogovorili na župnijskem pastoralnem svetu.
župnik Jože

Oznanila

  • Nedelja, 14. 2.: 1. postna nedelja: sv. Valentin, duhovnik in mučenec. 5 Mz 26,4-10; Rim 10,8-13; Lk 4,1-13.
  • Ponedeljek, 15. 2.: sv. Klavdij de la Colombiere, duhovnik. 3 Mz 19,1-2.11-18; Mt 25,31-46. 
  • Torek, 16. 2.: bl. Julijana Koprska, tretjered nica. Iz 55,10-11; Mt 6,7-15. 
  • Sreda, 17. 2.: sedem ustanoviteljev servitov. Jon 3,1-10; Lk 11,29-32. 
  • Četrtek, 18. 2.: sv. Frančišek Regis Clet, duhovnik, mučenec. Est 14,1.3-5.12-14; Mt 7,7-12.
  • Petek, 19. 2.: sv. Konrad iz Piacenze, spokornik. Ezk 18,21-28; Mt 5,20-26. 
  • Sobota, 20. 2.: sv Sadot in drugi perzijski mučenci ter Jacinta in Frančišek Marto, fatimska pastirčka. Kvatrna sobota. 5 Mz 26,16-19; Mt 5,43-48. 
  • Nedelja, 21. 2.: 2. postna nedelja. 1 Mz 15,5-12.17-18; Flp 3,17-4,1; Lk 9,28-36.

Iz življenja župnije

Škof Šuštar z gluhimi, foto: JoPl
V sredo, 2. 2., na god sv. Blaža so se pri večerni maši kljub slabemu vremenu zbrali gluhi in naglušni. Maševal je škof Šuštar. Ure usmiljenja na 1. petek in fatimske pobožnosti (druge od petih prvih sobot), ki jo je vodil škof Šuštar, se je udeležilo veliko ljudi. Oba duhovna dogodka so snemali za TV Exodus. Mašo za domovino na prvo soboto, 6. 2., ob 16. uri, ki jo je daroval p. Silvo Šinkovec, je popestril družinski orkester.

Dogodki pred nami

  • OD PONEDELJKA DO ČETRTKA je ob 8.30 molitev rožnega venca pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Rožni venec  molimo tudi ob 18.00 skupaj z bogoslovci.  
  • KRIŽEV POT molimo ob petkih ob 8.30 in  ob nedeljah ob 15.30.   
  • V nedeljo, 14. 2., bo ob 16.00 bo sveta Maša za ZALJUBLJENCE IN ZAROČENCE, ki jo bo vodil nadškof Zore. Po maši še družabno srečanje. 
  • V ponedeljek, 15. 2., bo ob 18.30 maša za duše v vicah. Po sveti maši bo v konferenčni sobi seja župnijskega pastoralnega sveta. 
  • V torek (16. 2.) bo pri večerni maši ob 18.30 imel prvi POSTNI GOVOR pomožni škof in generalni vikar msgr. dr. Franci Šuštar, 
  • v sredo (17. 2.) pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, 
  • v četrtek (18. 2.) nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore. 
Enako bo še naslednje štiri tedne.
Več o znanih dogodkih v stolnici v mesecu februarju dobite v zgibanki Usmiljeni kakor Oče – št. 2, ki vam je na voljo v stolnici ali na spletnem naslovu stolnica.com.

Misel tedna:

Fatimska Marija, foto: JoPl
Papež o patru Piju in molitvi: »Molitev ni samo neka dobra navada za pomiritev srca, še manj je pobožno sredstvo, s katerim od Boga dobimo, kar potrebujemo. Če bi bilo to, bi jo spodbujal zgolj prefinjen egoizem. 'Molitev je delo duhovnega usmiljenja, ki hoče vse prinašati v Božje srce,'
je zatrdil Frančišek. Molitev je dar vere in ljubezni.
Z eno besedo, molitev je izročitev: Očetu izročimo Cerkev, ljudi, okoliščine, da bi zanje poskrbel. Zato je molitev, kot je rad govoril p. Pij, 'najboljše orožje, ki ga imamo, je ključ, ki odpira Božje srce'. Je največja moč Cerkve, ki je ne smemo nikoli izpustiti, kajti Cerkev daje sadove, kadar vztraja
v molitvi. Sicer tvega, da se bo naslonila na kaj drugega: na sredstva, denar, oblast.«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/02/06/...
TBB – stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/
Vsaj senca usmiljenja naj se nas dotakne, foto: RV

petek, 05. februar 2016

Teden Božje Besede 7. 1. -14. 2. 2016

5. nedelja med letom (Lk 5,1-11)

Vatikanski državni tajnik kardinal Parolin JoPl
Danes postavimo v ospredje apostola Petra. Poznati moramo specifičnost njegove službe, da bi jo pravilno vrednotili in spoznali v vsej človeški povprečnosti, nestanovitnosti in pomanjkanju. Poskusimo dojeti Petrov občutek lastne nevrednosti in občutek nemoči. Kako se je počutil ob Jezusu in nepričakovanem obilnem ulovu. Ob tem skušamo dojeti Jezusa, ki je z obilnim ulovom opogumil tega ribiča, da se je odzval ter sklenil, da bo odslej metal drugačne mreže. Peter hoče postati »ribič ljudi«, Jezus pa ga postavi za temelj Cerkve, vsem njegovim nepopolnostim navkljub.
Jezuitski p. Alfred Delp, žrtev nacistov, je dejal: »Človek je šibki člen v strukturi Cerkve.« Od nas je odvisno, v kolikšni meri bo reka Božje milosti pljusknila na ta svet. Namesto mostov postavljamo ovire. Na nobenem drugem človeku ni Božja misel jasneje vidna kot na apostolu Petru. Jezusove besede niso bile namenjene le Petru, ampak tudi Delphovim sodobnikom in veljajo tudi za današnjo Cerkev. Vsak od nas lahko ustvari velike reči in je hkrati zelo majhen in slaboten kakor Peter. Jezusu je priznal, da je grešnik in ga prosil, naj gre proč od njega. Tudi danes se očita Cerkvi marsikaj. Očitki se hitro širijo in ne prenehajo: »Kar poglejte jih, kakšni so!? Prav nič boljši niso od nas. Celo veliko slabši so.« Očitki letijo tako na vodstvene osebnosti v Cerkvi kakor tudi na laike. Posebej usmerjajo svoje kritike na papeža, škofe in duhovnike. Župnijsko življenje nam ponuja veliko možnosti, da se poboljšamo, lahko pa povzroči dodatne bolečine. Kajti človek ostaja šibki člen v strukturi Cerkve.
»Cerkev v človeških rokah,« tako je Alfred Delp naslovil knjigo, ki govori o teh stvareh. Med drugim pravi: »Božje delo je zaupano človeškim rokam in tako dolgo tudi odvisno od človeških rok. Bog ljudi, ki jim je zaupal Cerkev, ni naredil za bogove. Bog ne gradi svoje Cerkve na nikomer drugem, kot na nas, ljudeh, z vsemi našimi napakami in slabostmi vred.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje.
Besedi pust in post se razlikujeta samo v eni črki, vendar se po vsebini razlikujeta bistveno bolj. Naj iz Sporočil slovenskih škofij podam besedo za letošnji POSTNI ČAS.
»Postni čas, ki se začne na pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.
Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 10. februarja) in na veliki petek (letos 25. marca). Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže vse od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.
Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zadržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta.
Kadar je na petek praznik (cerkveni ali državni) ali kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb …) post in zadržek odpadeta.
Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava za petke zunaj postnega časa« (SSŠ, 28–29).
Na god Lurške Matere Božje, 11. 2. obhajamo SVETOVNI DAN BOLNIKOV. Osrednja slovesnost bo na Brezjah ob 10. uri. Prav je, da pomislimo na bolne, trpeče in na vse, ki jim strežejo, in za začetek nanje pogledamo »z očmi, polnimi ljubezni«.
Papež v poslanici za svetovni dan bolnikov spregovori takole: »Bolezen, posebno težka, vedno postavi človekovo bivanje v krizo, v preizkušnjo in prinaša s seboj vprašanja, ki vrtajo v globino …« Vera pa »ponuja ključ, s katerim lahko odkrijemo globlji smisel tega, kar živimo; ključ, ki nam pomaga videti, kako lahko bolezen postane pot, ki nas tesneje poveže z Jezusom, ki hodi z nami in nosi križ. Ključ nam daje njegova mati Marija … V Marijini prošnji (Jezusu v galilejski Kani) odseva Božja nežnost. In prav nežnost je navzoča v življenju mnogih, ki stojijo ob strani bolnim in znajo zaslutiti njihovim potrebam, ker gledajo z očmi, polnimi ljubezni.«
Hvala vsem bolnim in trpečim za žrtve, daritve in molitve za potrebe Cerkve in naroda.
Župnik Jože

Oznanila

Ned 7. 2.: 5. nedelja med letom.
Iz 6,1-2a.3-8; 1 Kor 15,1-11; Lk 5,1-11.
Pon 8. 2.: sv. Hieronim Emiliani, redovni ustanovitelj in sv. Jožefina Bakhita, sužnja. Prešernov dan, državni praznik.
1 Kr 8,1-7.9-13; Mr 6,53-56.
Tor 9. 2.: sv. Apolonija, devica in mučenka.
1 Kr 8,22-23.27-30; Mr 7,1-13.
Sre 10. 2.: PEPELNICA, strogi post.
Jl 2,12.18; 2 Kot 5,20-21;6,12; Mt 6,1-6.16-18.
Čet 11. 2.: Lurška Mati Božja, svetovni dan bolnikov.
5 Mz 30,15-20; Lk 9,22-25.
Pet 12. 2.: sv. Humbelina, redovnica.
Iz 58,1-9a; Mt 9,14-15.
Sob 13. 2.: bl. Jordan Saški, duhovnik.
Iz 58,9b-14; Lk 5,27-32.
Ned 14. 2.: 1. postna nedelja, sv. Valentin, duhovnik in mučenec.
5 Mz 26,4-10; Rim 10,8-13; Lk 4,1-13.

Iz življenja župnije

Romarji s tržiške dekanije, foto: JoPl
V soboto, 30. 1., so v stolnico priromali iz dekanije Tržič.
Na svečnico, 2. 2., je sveto mašo daroval vatikanski državni tajnik kardinal Parolin.

Kardinal Parolin s škofi, foto: JoPl

Dogodki pred nami

OD PONEDELJKA DO SOBOTE je ob 8.30 molitev rožnega venca pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi ob 18.00 skupaj z bogoslovci.
Vsako postno nedeljo je ob 15.30 KRIŽEV POT.
V ponedeljek, 8. 2., na Prešernov dan bo ob 9.00 sveta maša za kulturo – lepo, dobro in resnično v Sloveniji.
V petek, 12. 2., bo ob 15.00 ura BOŽJEGA USMILJENJA in sveta maša.
V nedeljo, 14. 2., na god sv. VALENTINA, bo ob 16.00 sveta maša za ZALJUBLJENCE, ki jo daruje nadškof Zore.
Več o znanih dogodkih v stolnici v mesecu februarju dobite v zgibanki Usmiljeni kakor Oče – št. 2, ki vam je na voljo v stolnici ali na spletnem naslovu stolnica.com.

Misel tedna:

Krona, foto: jozef.si
Kardinal Parolin, vatikanski državni tajnik, v stolnici na svečnico:
»Gospod ne gleda površno, se ne ustavlja pri videzu, ampak vidi v globino ...
Vaša zgodovina je bogata s posvečenimi pričevalci za vero, kar naj vas navdaja
s ponosom in hvaležnostjo, hkrati pa tudi
z odgovornostjo za prejeto dediščino.
Ne gre samo za spominjanje in pripovedovanje, ampak predvsem za 'gradnjo'. 'Zazrite se v prihodnost,' spodbuja papež Frančišek, 'kamor vas vodi Duh, da bi
z vami delal velike stvari.' Predstavimo
Gospodu s polnim zaupanjem tudi prihodnost posvečenega življenja v Sloveniji.«
vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/02/02/parolin_

 
Dan posvečenega življenja, foto: JoPl

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/