Follow by Email

petek, 29. januar 2016

Teden Božje Besede 31. 1. - 7. 2. 2016

4. nedelja med letom (Lk 4,21-30)

Poslušamo ali beremo o pomembnih ljudeh, ki so morali morda že v mladosti zapustili domači kraj in oditi v svet, da so uspeli. Če bi ostali doma, ne bi nikoli dosegli tega, kar so. Podobno v zadnjem času pri nas mladim skoraj ne ostane drugega, kot da gredo od doma.
Podobno je doživljal Jezus. Odraščal je v Galileji, v Nazaretu, mestecu s kakimi 200 prebivalci.
V kraju so se vsi med seboj dobro poznali. Nekega dne pa je Jezus zapustil svoj kraj in je hodil po Galileji kot potujoči pridigar. Ni mogel več ostati doma. Njegov življenjski program je bil slediti svojemu notranjemu klicu in iti po poti, ki mu jo je določil Oče. Doma so slišali o njem čudne stvari. Za mnoge je bil še naprej pobič, ki je skupaj z drugimi dečki tekal po nazareških ulicah. Poznali
so ga kot mladeniča, ki se je doma pri očetu učil tesarske obrti. To je bilo v tistem času še kar donosno. Jezus je za nekaj mesecev izginil, kot bi poniknil. Potem se je ta izgubljeni sin vrnil, vendar obdan s svojimi učenci. V soboto je šel v sinagogo, prebral odlomek iz preroka Izaija in to razlagal. Najprej so bili vsi navdušeni nad njim. Ko pa so spoznali, da jim Jezus očita marsikaj, so se čutili osebno prizadete. Dokler je oznanjal drugod, se je še nekako dalo potrpeti, ko pa je nastopil
pred domačimi, ki so menili, da ga dobro poznajo, zanje ni bil več sprejemljiv. Izključili so ga iz
svoje rodovne skupnosti. Niso ga mogli razumeti. Ne more (tako so menili) kar vsak tesar postati prerok!
Jezus je že pri 12 letih povedal: »Jaz nisem tak, kot bi vidva (Jožef in Marija) rada, da bi bil. Pravico imam biti drugačen. « Podobno govorijo otroci staršem že od nekdaj, vendar večina staršev tega ne razume.
Tudi Jezus ni mogel računati na podporo svoje rodbine. Brez vere ni čudežev, zato tam ni mogel narediti več čudežev. Za čudež je potrebno zaupanje v Boga. Enako kot mora bolnik zaupati zdravniku. Jezus je Bog, vendar zaradi tega ne smemo zanikati njegove človeške narave.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje!
Od filozofskih vprašanj do duhovnih del usmiljenja. Dubito ergo sum – dvomim, torej sem je
menda stavek filozofa Descartesa, ki ga bolj poznamo po reklu Cogito ergo sum – mislim, torej sem. Oba vidika seveda močno nakazujeta človeško sposobnost, po kateri se razlikujemo od drugih bitij tega sveta. Dvom o nekem pojavu nas lahko vodi k iskanju rešitev, kar je nedvomno dobro. Obenem nas dvom lahko vodi v negotovost, nam povzroča nelagodje in nas morda nagiba k pesimizmu
ali celo nihilizmu. V takem občutju ni nič gotovega, nič resnično dobrega, nič stalnega, nič zunajzaznavnega, nič zunaj in nad našimi sposobnostmi dojemanja. Če česa ne znamo razložiti, dojeti, spraviti v okvir dojemljivega, dvom zanika resničnost le-tega, ali pa rečemo, da je to naključje, ki ga je (slučajno) dopustila narava … Tak pogled vodi v ujetost v negotovost oziroma »v vero le otipljivega«. Pavel pravi: Mnogim ljudem je namreč »to, kar je mogoče spoznati o Bogu, očitno:
sam Bog jim je namreč to razodel. Kajti od stvarjenja sveta naprej je mogoče to, kar je v njem nevidno, z umom zreti po ustvarjenih bitjih: njegovo večno mogočnost in božanskost. /…/ Čeprav so namreč Boga spoznali, ga niso kot Boga slavili ali se mu zahvaljevali, marveč so postali v svojih mislih prazni in nespametno srce jim je otemnelo. Domišljali so si, da so modri, pa so ponoreli in veličastvo neminljivega Boga zamenjali z upodobitvami minljivega človeka in ptic, četveronožcev in
plazilcev« (Rim 1,19-22) … in še česa drugega, bi lahko dodali.
Dvomljivcem prav svetovati je torej zelo široko področje. Pomeni tudi ljudem povedati razloge za svojo vero in gotovost (prim. 1 Pt 3,15), jim v (kakršnihkoli) dvomih pomagati (iskanje rešitev zahteva tudi napor, je delo, ni lenarjenje), da bodo odprti za najboljšo rešitev, upoštevajoč dejstvo: »Najboljša rešitev je najtežja.« Jezus je intelektualca in razumnika Nikodema od razumske logike popeljal k duhovni logiki (prim. Jn 3), ki ji je Nikodem tudi pritrdil, kar vidimo v dogodku Jezusovega križanja in pokopa (prim. Jn 19,39). Kako pomembno je dvomljivem prav svetovati.
Duh Boga, katerega ime je Usmiljenje, vedno deluje. Tudi po našem zgledu, drži, besedi in po molitvi.
župnik Jože

Oznanila

  • Ned 31. 1. • 4. nedelja med letom – nedelja Svetega pisma. Goduje sv. Janez Bosko. Jer 1,4-5.17-19; 1Kor 12,31-13,13; Lk 4,21-30. 
  • Pon 1. 2. • sv. Brigita Irska, opatinja. 2 Sam 15,13-14.30;16,5-13a; Mr 5,1-20. 
  • Tor 2. 2. • JEZUSOVO DAROVANJE, SVEČNICA. Mal 3,1-4; Heb 2,14-18; Lk 2,22-40.
  • Sre 3. 2. • sv. Blaž, škof in mučenec. 2 Sam 24,2.9-17; Mr 6,1-6. Čet 4. 2. • sv. Andrej Corsini, škof. 1 Kr 2,1-4.10-12; Mr 6,17-13. 
  • Pet 5. 2. • sv. Agata, devica in mučenka. Sir 47,2-11; Mr 6,14-29. 
  • Sob 6. 2. • sv. Pavel Miki in drugi japonski mučenci. 1 Kr 3,4-13; Mr 6,30-34. 
  • Ned 7. 2. • 5. nedelja med letom. Iz 6,1-2a.3-8; 1 Kor 15,1-11; Lk 5,1-11.

Iz življenja župnije

Grškokatoliško bogoslužje, foto JoPl
Foto: splet
V tednu ekumenske osmine smo v soboto, 23. 1., ob 18.30 imeli grkokatoliško liturgijo sv. Janeza Zlatoustega, ki jo je daroval škof Kekić.
V nedeljo, 24. 1., je ob 16. uri sveto mašo za lepo in dobro v Sloveniji daroval pomožni škof Šuštar.

Dogodki pred nami

OD PONEDELJKA DO SOBOTE je ob  8.30 molitev rožnega venca pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in  domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi ob 18.00 skupaj z bogoslovci.
Ob nedeljah in četrtkih ob 19.00 lepo vabljeni v stolno župnišče na kateheze za odrasle in mladino, ki jih vodijo neokatehumeni.
  • V nedeljo, 31. 1., bo ob 15.30 molitvenaura po namenu molitev v skrinjici molitev in pred kipom fatimske Marije, nato sveta maša.
  • V torek, 2. 2., na praznik Jezusovega darovanja v templju – SVEČNICO bomo pri vseh mašah blagoslovili sveče, slovesno pa pri maši ob 9.00. Svečnica je tudi dan posvečenega življenja. Pred večerno mašo bodo redovnice in redovniki priromali v stolnico in imeli molitveno uro. Sveto mašo ob 18.30 bo ob somaševanju slovenskih škofov daroval državni tajnik kardinal Pietro Parolin. 
  • V sredo, 3. 3., na god sv. Blaža, bomo pri vseh mašah prejeli BLAGOSLOV SVETEGA BLAŽA. Pri večerni maši, ki jo bo daroval škof Šuštar, bodo sodelovali tudi gluhi in naglušni, ki bodo priromali s svojim duhovnih voditeljem g. Edijem Strouhalom, ki bo mašo »prevajal« v znakovni jezik.
  • Na prvi četrtek, 4. 1., bo po večerni maši še molitvena ura pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. Petek, 5. 1., je prvi v mesecu, ob 15.00 bo ura BOŽJEGA USMILJENJA s posvetitvijo SRCU JEZUSOVEMU, nato bo sveta maša. 
  • Sobota je prva v mesecu. Ob 8.30 bo FATIMSKA POBOŽNOST s posvetitvijo Mariji, nato sveta maša, ki jo bo daroval škof Šuštar. Ob 18.30 bo sveta maša ob 10. obletnici smrti filozofa dr. Milana Komarja, daroval jo bo škof Jamnik. 
  • V nedeljo, 7. 2., bo ob 15.30 URA MOLITVE PRED NAJSVETEJŠIM.

Misel tedna:

Papež Frančišek o delih usmiljenja v Poslanici za postni čas: »Božje usmiljenje spreminja naša srca
in nas usposablja, da ob tem, ko okušamo zvesto ljubezen, tudi mi postajamo usmiljeni. Božje usmiljenje vedno znova čudežno sije na naše življenje, nas navdihuje za ljubezen do bližnjega
in za to, da se posvečamo tistemu, čemur cerkveno izročilo pravi duhovna in telesna dela usmiljenja.«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/01/26/ poslanica … 

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/
Sveto pismo, foto JoPl 

petek, 22. januar 2016

Teden Božje Besede 24. 1. - 31. 1. 2016

3. nedelja med letom (Lk 1,1-4;4,4-21)

Kaj in kako naj pridigam, da bo ljudi pritegnilo? Kaj je najbolj pomembno zanje? Podobno se sprašujejo mnogi duhovniki. Verjeli ali ne: pridigati nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom … ni lahko, še posebej, če imaš občutek, da je za ljudi v cerkvi vse bolj pomembno kot tvoja beseda. Večina duhovnikov danes pridiga z občutkom, da jih verniki ne poslušajo!

Sodelovanje pri maši je dober pokazatelj. Jezus je očitno imel dar, saj se je glas o njegovih odličnih pridigah hitro razširil. V Nazaretu so mu ponudili knjigo preroka Izaija z vrsticami o prihodu Mesija. Govoriti je moral konkretno, saj so se vsi čutili nagovorjene. Kako, bomo podrobneje slišali prihodnjo nedeljo. Evangelist pravi, da so mu ljudje pritrjevali. Strmeli so nad tem, kako prepričljivo je govoril. Kaj je bila vsebina njegove pridige, ni znano. Evangelistu se to ni zdelo pomembno. Ko pa se je dotaknil njihovih napak, je bilo simpatije za vselej konec. Nas bi najbrž zelo zanimalo, kaj je bilo tisto v Jezusovi pridigi, da so ji tako napeto prisluhnili? Zakaj se danes, ko začnemo govoriti
o Svetem pismu, mnogi tako dolgočasijo? Večina bo rekla: »To so neke stare zgodbice …«
Res so to stare pripovedi. Ohranile so se v Svetem pismu. Ko je Jezus v Nazaretu bral, je bilo tisto besedilo takrat staro ravno 500 let. Danes bi jim morali prišteti še 2000 let. So ti stari teksti za nas res tako nepomembni? Ključno je tisto, kar je Jezus oznanil ljudem. To pa niso neke stare pravljice, ampak gre za nas osebno. Jedro njegovega oznanila je ohranil evangelist Luka, ko pravi: »Danes se je to pismo izpolnilo, kakor ste slišali.« Jezus je očitno znal stare pripovedi povedati tako,
da so ljudje čutili: »To je zapisano prav za vsakega od nas in za današnji čas.« Ker je to bistveno, ostaja to ves čas tudi naloga vsake pridige in celotnega oznanjevanja. Duhovnik, ki pridiga, ni gledališki igralec, ki skuša čim bolj slikovito povedati eno svojih zgodb. Mi verujemo, da nam po Svetem pismu Bog sam govori. Naloga pridigarja je omogočiti Bogu, da vstopi v vsakega od nas.
Sveti papež Janez XXIII. je uporabljal za to nalogo italijansko besedo aggiornamento, ali po naše: »posedanjenje«. To je naloga vsakega kristjana. Skozi njegove besede in dejanja se mora zrcaliti Jezusovo sporočilo, ki ga je dal Nazarečanom: »Danes se je to pismo izpolnilo, kakor ste slišali. «
dr. Peter Kvaternik

Namesto Župnikove besede

V evangeliju nam Jezus sam sporoča veselo novico: »Duh Gospodov je nad menoj, zato me je mazilil. Poslal me je, da ubogim oznanim blagovest, da naznanim jetnikom oproščenje in slepim pogled, da zatirane izpustim v prostost in oznanim leto božjega usmiljenja.« Te besede, ki jih je Jezus izrekel v shodnici pred več kot 2000 leti, so še kako aktualne in to oznanilo je še na poseben način sporočilno v letu, ki ga je papež Frančišek razglasil za sveto leto usmiljenja. Pri tem pa je za nas pomembno predvsem to, da Bog tudi danes skrbi za svoje ljudstvo, skrbi za nas. V množici vsakdanjih skrbi, stisk in težav velikokrat pozabimo na Božjo navzočnost v našem življenju. Hitro se lahko zgodi, da začnemo obupovati nad svojo usodo ali se v najboljšem primeru nekako sprijaznimo s tem, da je naše življenje bolj ali manj pusto in polno težav. In prav v teh okoliščinah nam Jezus prihaja naproti. Tako kot takrat v shodnici nam tudi danes oznanja veselo novico, da nas Bog ljubi. Da nas v vsej polnosti ljubi takšne, kakršni smo. Brez zadržkov in brezpogojno!

Usmiljeni Jezus, foto: splet
Bog nam na poseben način svojo Ljubezen razodeva v Cerkvi in v ta namen obuja različne resničnosti, po katerih nam želi spregovoriti. V naši župniji sv. Nikolaja že skoraj 40 let deluje Neokatehumenska pot, ki jo danes sestavlja šest skupnosti. Kaj je posebnost tega »pokrstnega katehumenata«?
Papež Janez Pavel II. je Neokatehumensko pot označil za »veljaven itinerarij uvajanja odraslih v krščanstvo, primeren za naš čas in sodobnega človeka«. To lahko še posebej razumemo v luči priporočila drugega vatikanskega koncila, ki pravi, da je tam, kjer je v navadi krščevanje otrok, priporočljivo uvesti ustrezno obliko pokrstnega uvajanja odraslih v krščanstvo. In prav to je namen in smisel Neokatehumenske poti: pomagati odraslim, ki so že prejeli krst, da bi seme krsta v njih zraslo in bi lahko svoje življenje v polnosti živeli iz evangelija ter tako našli svoj notranji mir, srečo in polnost veselja. Obenem pa je ta način oznanjevanja zelo primeren tudi za vse, ki Kristusa še ne poznajo, pa bi radi v svojem življenju okusili neskončnost njegove ljubezni.
Kot vsako leto tudi letos vabimo mladino in odrasle, da se udeležite uvodnih katehez, ki bodo v ki bodo v župnijski dvorani vsako nedeljo inčetrtek ob 19. uri.

Iz življenja župnije

V ponedeljek, 18. 1., je sveto mašo ob začetku molitvene osmine za edinost kristjanov daroval pomožni škof Jamnik.

 Ključar Peter Marc s svojimi, foto: MaPe Prelat Markelj, kanonik ključar, foto: JoPl

Oznanila

  • Ned 24. 1. • 3. nedelja med letom, god sv. Frančiška Saleškega. Neh 8,2-4a.5-6.8-10; 1 Kor 12,12-30; Lk 1,1-4; 4,14-21. 
  • Pon 25. 1. • Spreobrnitev apostola Pavla. Sklep ekumenske osmine. Slovesno mašo ob 18.30 bo vodil škof Šuštar. Apd 22,3-16; Mr 16,15-18.
  • Tor 26. 1. • sv. Timotej in Tit, škofa. 2 Sam 6,12b-15.17-19; Mr 3,31-35.
  • Sre 27. 1. • sv. Angela Merici, devica, ustanoviteljica uršulink. 2 Sam 7,4-17; Mr 4,1-20. 
  • Čet 28. 1. • sv. Tomaž Akvinski, duhovnik, cerkveni učitelj. 2 Sam 7,18-19.24-29; Mr 4,21-25.
  • Pet 29. 1. • sv. Valerij, škof in sv. Julijan Ubogi, spokornik. 2 Sam 11,1-41.5-10a; Mr 4,26-34.
  • Sob 30. 1. • sv. Martina, devica in mučenka. 2 Sam 12,1-7a.10-17; Mr 4,35-41. 
  • Ned 31. 1. • 4. nedelja med letom – nedelja Svetega pisma.Jer 1,4-5.17-19; 1Kor 12,31-13,13; Lk 4,21-30.
Maša ob začetku ek. osmine, foto: Jurgl, foto: JoPl

Gospod nadškof je na župnikov predlog in ob soglasju župnijskega sveta imenoval (prva) dva ključarja. Ker je stolnica tudi cerkev stolnega kapitlja, je kot kanonika ključarja imenoval prelata
Prelat Markelj, kanonik ključar, foto: JoPl

Antona Marklja, kot laiškega ključarja pa gospoda Petra Marca. Danes ju predstavljamo tudi s fotografijama in kratkim opisom nalog cerkvenih ključarjev.
Ključar je župniku v pomoč pri upravljanju cerkvenega premoženja, vzdrževanju in obnavljanju cerkvenih stavb (v naši župniji imamo dve stavbi: stolnico in župnišče). Ključarjema želimo obilo blagoslova.

Dogodki pred nami

Od ponedeljka do sobote je ob 8.30 molitev rožnega venca pred odprtim tabernakljem za
Ključar Peter Marc s svojimi, foto: MaPe
mesto, državo in domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi ob 18. uri skupaj z bogoslovci.
V nedeljo, 24. 1., bo ob 15.30 molitvena ura po namenu molitev v skrinjici molitev in pred kipom fatimske Marije, ob 16.00 bo sveta maša ZA LEPO IN DOBRO V SLOVENIJI, ki jo bo daroval škof Šuštar.
V ponedeljek, 25.1., bo SKLEP EKUMENSKE OSMINE za edinost kristjanov. Sklepno sveto mašo bo ob 18.30 vodil škof Šuštar. Po večerni maši bo SREČANJE ZA STARŠE veroučencev. Srečanje bo v veroučni učilnici v 1. nadstropju (Vovkova dvorana). V petek, 29. 1., bo ob 15.00 ura BOŽJEGA
USMILJENJA, nato sveta maša. V nedeljo, 31. 1., bo ob 15.30 URA MOLITVE PRED NAJSVETEJŠIM.

Misel tedna:

Papež Frančišek o veri: »Krščanska vera je dar, ki ga prejmemo s krstom in nam omogoči srečanje
z Bogom. Vera pa gre, kakor v vsaki pristni izkušnji ljubezni, skozi obdobja veselja in bolečine, svetlobe in teme.« Kristus se nam razodeva »kot Zveličar človeštva, kot brat, kot starejši brat,
kot Očetov Sin, kot Tisti, ki odgovarja na pričakovanja in obljube veselja, ki jih ima v srcu vsak od nas.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/01/17/...
»Sin nam je dan...«, foto: JoPl


TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/


petek, 15. januar 2016

Teden Božje Besede 17. 1. - 23. 1. 2016

2. nedelja med letom (Jn 2,1-11)

Gostitelj povabi k sebi na svatbo. Svatba bo po judovski navadi trajala več dni. Toda nekateri kmalu opazijo, da bo zmanjkalo vina, če nekaj hitro ne ukrenejo. To bi bil tačas velik škandal za gostitelja. Javno bi mu očitali skopost. Vse mesto bi govorilo o tem in ga zasmehovalo.
Marija jemlje vse zelo zares. Vedno večja možnost je, da se razve, da primanjkuje vina. Marijo skrbi
dobro ime ženina, torej vse hiše. Marija Jezusu ne naroča, kaj naj naredi, ampak ga samo obvešča, kakšen je položaj:»Vina nimajo.« Rešitev za nastalo situacijo bo našel Jezus sam. Takojšnji Jezusov odgovor se nam zdi nevljuden, po drugi strani je značilen za komunikacijo mlajše generacije s starejšo. Marija veruje, da bo Jezus tudi tokrat pomagal, kot je že večkrat, čeprav se njegov odgovor: »Moja ura še ni prišla!« sliši bolj kot zavrnitev. V resnici pa že daje navodila služabnikom. Kot da bi bila Marija bolj seznanjena s tem, kaj ljudi najbolj tare. Jezusova ura, pravi, še ni prišla, ker Oče še ni poslal Svetega Duha. Marija prepusti Jezusu način, kako bo to storil, veruje pa, da bo zagotovo pomagal človeku v stiski.
Spremenitev vode v vino je neke vrste »predokus« tega, kar bo jedro Jezusovega delovanja. Videti je še nekoliko zadržan. Ne sledi slepo prošnjam svoje matere. Ona je povsem gotova, da Jezus nikoli ne bo pustil v stiski človeka, ki zaupa vanj. Kar Marija naroča služabnikom, velja tudi nam: »Kar vam poreče, storite!«
Jezus ne bo spregledal naših stisk, če ga povabimo k sebi. Marija zaupa Sinu, saj ima veliko lepih izkušenj. Tudi pri nas ne bo ravnal drugače. Ni jasno, ali so svatje Pri čudežu so sodelovali mnogi: najprej služabniki, ki so polnili vrče z vodo; Jezus, ki je dajal navodila. Pomembno vlogo je imela
Marija. Na njeno priprošnjo se je zgodil prvi čudež. Verovala je, da bo Jezus pomagal vsem, ki ga prosijo. Povabljeni smo, da sledimo Mariji v tem neomajnem zaupanju.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje v Kristusu! Telesna in duhovna bitja smo. V zadnjih številkah tedna Božje Besede smo se dotaknili telesnih del usmiljenja. Polje dela je veliko, pravzaprav nikoli ne bo zmanjkalo
priložnosti za dela vidne usmiljene ljubezni do bližnjega. Izgovore, ki jih ljudje navajamo kot »opravičilo« za svojo »kritično držo«, lahko z besedami papeža Frančiška odkrito imenujemo brezbrižnost. Med različnimi oblikami brezbrižnosti je na prvem mestu »brezbrižnost človeške družbe do Boga, iz katere izvira tudi brezbrižnost do bližnjega in do stvarstva«. To je ena od težkih posledic »lažnega humanizma in praktičnega materializma, pomešanima z relativistično in
humanistično miselnostjo«, poudari papež.
Usmiljenje in dobrota, foto: JoPl
Človek misli, da je ustvarjalec samega sebe, svojega življenja in družbe. Čuti se samozadosten, hoče nadomestiti Boga in ga celo imeti na dosegu roke; misli, da nikomur ničesar ne dolguje razen sebi, ter si domišlja, da ima samo pravice.
Ko se naš pogled od telesnih del usmiljenja obrača proti duhovnim delom usmiljenja, še bolj prihaja v ospredje »izigravanje« pojma pravica v sodobni družbi, češ: ljudje imajo pravico tako misliti, sami so dogovorni za svoje ravnanje, sami so si to nakopali …
Hkrati pa dobro vemo, da tako preprosto ne gre. Res smemo ostati le pri ugotavljanju problemov
in morda pri njihovi strokovni obdelavi, ki jih prikazujejo statistični podatki? Jezus lačne ne le prepozna, ampak jih nasiti (prim. Mt 14, 14; Mr 8,1-10); Zaheja (prim. Lk 19, 1sl.) ne le vidi na smokvi, ampak ga povabi v zgodbo odrešenja; grešnico ne le pogleda, ko bi jo drugi sicer kamenjali,
ampak ji v pogovoru nakaže pot odpuščanja in novega upanja; z voditeljem in intelektualcem Nikodemom (prim. Jn 3,1sl.) ne le »debatira «, pač pa mu pomaga, da odpre razum za umevanje duhovne logike, ki razumsko nadgrajuje in presega. Da, sestre in bratje, Jezus postavlja izziv naši veri in ravnanju: »Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu« (Jn 14,12).
Zato poglejmo danes še tako imenovana duhovna dela usmiljenja.
Katekizem katoliške Cerkve našteva sedem duhovnih del usmiljenja: 1. grešnike svariti; 2. nevedne učiti; 3. dvomljivcem prav svetovati; 4. žalostne tolažiti; 5. krivico voljno trpeti; 6. žaljivcem iz srca odpustiti; 7. za žive in mrtve Boga prositi.
Toliko za danes, da se nam misel srca začne odpirati.
župnik Jože

Iz življenja župnije

Na praznik Gospodovega razglašenja so nas med mašo ob 10.30 obiskali koledniki iz župnije Sostro, naši veroučenci pa so med večerno mašo pred oltar prinesli svoje darove, zbrane v adventni akciji.
V nedeljo, 10. januarja, je nadškof Zore petim bogoslovcem ljubljanske nadškofije podelil službo bralca, dvema pa službo mašnega pomočnika.

Novi lektorji in bogoslovci, foto: PetrM

V nedeljo popoldne so v stolnico priromali iz dekanije Šenčur skupaj z lepim številom članov gibanja Vera in luč.
Koledniki s Sostra, foto: Kerin

Oznanila

  • Ned 17. 1. • 2. nedelja med letom, sv. Anton (Zvonko), puščavnik. Iz 62,1-5; 1 Kor 12,4-11; Jn 2,1-11.
  • Pon 18. 1. • sv. Marjeta Ogrska, kneginja, dominikanka. Začetek ekumenske osmine. Slovesni začetek ob 18.30 bo vodil škof Jamnik.1 Sam 15,16-23; Mr 2,18-22.
  • Tor 19. 1. • sv. Makarij Aleksandrijski, opat.1 Sam 16,1-13; Mr 2,23-28. 
  • Sre 20. 1. • sv. Fabijan, papež in mučenec. 1 Sam 17,32-33.37.40-51; Mr 3,1-6.
  • Čet 21. 1. • sv. Neža (Agnes), devica in mučenka. 1 Sam 18,6-9;19,1-7; mr 3,7-12. 
  • Pet 22. 1. • sv. Vincenc (Vinko), diakon in mučenec.1 Sam 24,3-21; Mr 3,13-19.
  • Sob 23. 1. • sv. Henrik Suzo, dominikanec, spominski dan zaroke Marije in Jožefa.2 Sam 1,1-4.11-12.19.23-27; Mr 3,20-21.
  • Ned 24. 1. • 3. nedelja med letom, god sv.Frančiška Saleškega.Neh 8,2-4a.5-6.8-10; 1 Kor 12,12-30; Lk 1,1-4; 4,14-21.
V ponedeljek, 11. januarja, je imel župnijski pastoralni svet po večerni maši redno mesečno sejo. Župnik je članom predstavil ključarja naše stolnice: prelata Antona Marklja in g. Patra Marca, ki ju je imenoval nadškof. Napravili smo pregled slovesnosti odprtja svetih vrat in podali več predlogov za potek priprave in izvedbe slovesnosti v prihodnje. Pravočasno je potrebno vedeti, kdo koordinira celoten dogodek in potek slovesnosti. ŽPS je sprejel tudi sklep, da se poišče nove prostovoljce za dežuranje v naši stolnici.

Dogodki pred nami

Stolnica na Treh kraljev dan, foto: JoPl
Vsak delovni dan je ob 8.30 molitev pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi ob 18.00 skupaj z bogoslovci.
V ponedeljek se začne ekumenska osmina za edinost kristjanov. Mašo ob začetku molitvene osmine ob 18.30 vodi škof Jamnik. V petek ob 15.00 bo ura BOŽJEGA USMILJENJA, nato sveta maša.
V soboto ob 18.30 bo v sklopu ekumenske osmine arhierejska liturgija, ki jo bo vodil grkokatoliški škof msgr. Nikola Kekić, prepeval bo stolni zbor iz Križevčev na  Hrvaškem.
V nedeljo ob 15.30 bo URA MOLITVE PRED NAJSVETEJŠIM po molitvenih namenih iz skrinjice molitev, ob 16.00 pa bo v organizaciji Kariats sveta maša za lepo in dobro v Sloveniji, ki jo daruješ kof Šuštar, nato pa v galeriji Družina otvoritev razstave Umetniki za Karitas..

Misel tedna:

Janez Zlatousti, foto: splet
Papež Frančišek na nedeljo Jezusovega krsta o našem krstu: »Čudovita resničnost, da smo Božji
otroci, … prinaša s seboj odgovornost, da hodimo za Jezusom, pokornim služabnikom, in da upodobimo v sebi njegove vrline: krotkost, ponižnost, nežnost. To pa ni lahko, še posebej, ker
je okoli nas toliko nestrpnosti, ošabnosti, trdote. Toda z močjo, ki prihaja od Svetega Duha, je mogoče!«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/01/10/
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
www.stolnica.com/

nedelja, 10. januar 2016

Teden Božje Besede . 1. - 17. 1. 2016

Nedelja Jezusovega krsta

(Lk 3,15-16.21-22)
Med hudo nočno nevihto treskajo strele. Te v hipu osvetlijo vso okolico. Vidi se vse, tudi obrise in sence predmetov. Podobno je bil Jezus »razsvetljen« ob krstu v Jordanu. Takrat je posebej jasno spoznal, kaj je njegovo poslanstvo. Evangelij kaže, kako je izraelsko ljudstvo dolga stoletja pričakovalo prav Jezusa. On je izpolnil pričakovanja izraelskega ljudstva. Hrepenenje po Odrešeniku je Božji dar.
O tem hrepenenju govorijo mnoga besedila Svetega pisma, posebno Izaijeva knjiga (1. berilo). Luka ugotavlja: »Ljudstvo je živelo v pričakovanju.« Posebno v tistem času. Pridige Janeza Krstnika so ga še povečale. Narod je bil prepričan: »Mesija mora vsak čas priti.« Nekateri so kar Janeza Krstnika razglašali za Mesija. On pa je to odločno zavrnil. Ni on Mesija, on je ljudi le pripravljal na njegov
prihod. Le Jezusu pripada ta naziv. On bo vse krstil z Duhom in ognjem. Že prerokbe so omenjale tistega, ki »krščuje z Duhom«. Bog bo na ljudi izlil svojega »Duha, ki daje življenje «. Izlitje Božjega Duha pomeni »novo stvarjenje«. Božji Duh »prenavlja obličje zemlje« (Ps 104) in daje življenje vsemu. Ob Jezusovem krstu se nad njim pokaže Sv. Duh v podobi goloba. Bog kaže, da je samo
Jezus »tisti, ki krščuje z Duhom«. Na Jezusu počiva Sveti Duh, ker je maziljen z njim. Samo On lahko krščuje s Svetim Duhom. Tega Bog izliva na ljudstvo in po njem prenavlja vse. Jezus »krščuje z Duhom« še posebej po vstajenju. Po Janezovem evangeliju je Jezus na večer po vstajenju dahnil
v apostole in rekel: »Prejmite Svetega Duha.« Podobno Apostolska dela poročajo, da je Jezus svojim poslal Svetega Duha na binkošti. Bog daje »v izobilju«. Pavel piše Korinčanom: »Oznanjamo, kakor je v pismih, kar nobeno oko ni videlo in kar nobeno uho ni slišalo. « Bog nas prehiteva s svojimi darovi. Jezus je »Sin«. Izvira neposredno iz Boga. Bog po njem prihaja k nam. V veroizpovedi molimo, da je Jezus »enega bistva z Očetom«. Prosimo, da bi dojeli, kdo je Jezus.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje v Kristusu!
Ob telesnih delih usmiljenja, ki so, če jih še enkrat ponovimo:
1. lačne nasičevati, 2. žejne napajati, 3. nage oblačiti, 4. popotnike sprejemati, 5. bolnike obiskovati, 6. jetnike reševati, 7. mrliče pokopavati,
Krščen v vodi, foto JoPl
večkrat slišimo naslednje besede:  Saj bi pomagal, če bi res dobili tisti, ki potrebujejo; saj sem dal
višek oblačil; saj sem pomagal turistu, ki je potreboval informacijo; saj sem bil enkrat na obisku v času očetove bolezni; saj pri nas nimamo krivično obsojenih; saj pri nas za mrliče dobro poskrbijo komunalne in pogrebne službe. Ko otroku podarim liziko, je ne zahtevam nazaj, čeprav vem, da mu  bo verjetno padla v pesek in je bo morda več okrog ust kakor v njih in še zobem škodi; dati od sebe le  višek oblačil, ki so mi morda že v napoto ali so iz mode, je lepo, vendar podariti nekomu, ki ga zebe, nov pulover, je nekaj drugega. Nekoga prijazno sprejeti na stanovanje, ko je brez strehe in  doma, ko tava po poteh življenja, je bolje kot ga odsloviti z naslovom »kraljev ulic«. Bolnim ponuditi  stisk roke in nasmeh, obiskovati in/ali skrbeti za bolne in onemogle (starše, moža, ženo), če in dokler je le mogoče, je neizmerno več kot kratek obisk v nekajmesečni bolezni. Prizadevati si za  akonodajo, ki sloni na pravičnosti za vse, je nekaj popolnoma drugega kot obsojati in ljudi pehati v  ujetost različnih vrst; da ne rečem, koliko mrličev je še nepokopanih … Pa bo kdo rekel: »Daj, župnik, ne nakladaj! To ni mogoče …« Ti nekaj, jaz nekaj … Malo, vsaj nekaj je mogoče … Vsak lahko v tem letu usmiljenja naredi korak naprej, seveda tudi jaz. Zato sem vedno vesel skromnega daru za Karitas, daru naših otrok iz adventne akcije za vrstnike po svetu …
Blagoslovljen teden,
župnik Jože

Oznanila

  • Ned 10. 1. • JEZUSOV KRST. Goduje sv.Gregor Niški, škof in cerkveni učitelj.Iz 40,1–5.9–11; Tit 2,11–14; 3,4–7; Lk3,15–16.21–22.
  • Pon 11. 1. • sv. Pavlin Oglejski, škof. 1 Sam 1,1–8; Mr 1,14–20.
  • Tor 12. 1. • sv. Tatjana (Tanja), mučenka.1 Sam 1,9–20; Mr 1,21–28.
  • Sre 13. 1. • sv. HiIarij (Radovan), škof in cerkveni učitelj.1 Sam 3,1–10.19–20; Mr 1,29–39.
  • Čet 14. 1. • bl. Odón (Oton) iz Jurkloštra, opat.1 Sam 4,1–11; Mr 1,40–45.
  • Pet 15. 1. • sv. Pavel, puščavnik in bl.Absolom, koprski škof. 1 Sam 8,4–7.10–22a; Mr 2,1–12.
  • Sob 16. 1. • sv. Marcel, papež. 1 Sam 9,1–4.17–19; Mr 2,13–17. 
  • Ned 17. 1. • 2. nedelja med letom, sv.Anton (Zvonko), puščavnik.Iz 62,1–5; 1 Kor 12,4–11; Jn 2,1–11.

Iz življenja župnije

V petek, 11. decembra, je bil po večerni maši v organizaciji madžarskega veleposlaništva dobrodelni koncert za potrebe Karitas. V nedeljo, 13. 12., ob 16. Uri je nadškof slovesno odprl svetoletna vrata in razglasil sveto leto usmiljenja za ljubljansko nadškofijo.
Odprtje svetoletnih vrat, foto TATREB
Predsednik države v stolnici, foto ŠkeBl
Z maše za domovino, foto JoPl
V torek, 23. 12., je nadškof Zore daroval mašo za domovino pred dnevom samostojnosti in enotnosti.
V soboto, 26. 12., je Gorenjski oktet pel med večerno mašo in imel koncert božičnih pesmi, v nedeljo, 27. decembra, pa zbor Lipa iz Litije ob svoji 130-letnici obstoja. V ponedeljek, 28. 12., si je predsednik države Borut Pahor skupaj z nadškofom Stanislavom Zoretom ogledal jaslice in stolnico.
V četrtek, 31. 12., smo se z večerno mašo zahvalili Bogu za leto 2015. Veliko vernikov se je na novega leta dan udeležilo ure Božjega usmiljenja in svete maše, ki jo je daroval škof Šuštar, na prvo soboto pa prve od petih prvih sobot s fatimsko pobožnostjo, ki jo je vodil upokojeni škof Turnšek.

Dogodki pred nami

Vsak delovni dan ob 8.30 je molitev pred
odprtim tabernakljem za mesto, državo in
domovino ter po namenu molitev, oddanih v
skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi
ob 18.00 skupaj z bogoslovci.
Vsak ponedeljek je večerna maša z  večernicami za duše v vicah. Na nedeljo Jezusovega krsta bo ob 9. uri nadškof nekatere bogoslovce postavil v službo bralcev in mašnih pomočnikov.
V ponedeljek, 11. 1., je po večerni maši seja župnijskega pastoralnega sveta.
V petek ob 15. uri je ura BOŽJEGA USMILJENJA.
Ob nedeljah je ob 15.30 URA MOLITVE PRED NAJSVETEJŠIM po molitvenih namenih iz skrinjice molitev.

Misel tedna:

Fatimska Marija, foto JoPl
Papež Frančišek na Trgu sv. Petra v nedeljo, 3. januarja: »Knjiga Geneze ima lep stavek, po katerem bomo lažje razumeli, da zlo 'preži pred našimi vrati' (prim. 1 Mz 4,7). Gorje nam, če mu pustimo vstopiti, saj bo tedaj ono zaprlo naša vrata pred komerkoli drugim. Mi pa smo poklicani na strežaj odpreti vrata našega srca Božji besedi, Jezusu, da bi postali njegovi otroci.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/01/03/



TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/