Teden Božje Besede 15. 11. - 22. 11. 2015

Ob nedeljski Besedi (Mr 10,46-52)

Evangelij nas ob misli o koncu sveta vabi k spreobrnjenju: da se ponovno obrnemo h Gospodu. Tudi svetopisemska besedila napovedujejo čase velike stiske, kar v ljudeh vzbuja predvsem strah. Danijelova knjiga govori o »času velike stiske, kakršne še ni bilo, odkar stoji svet«. Evangelij pravi, da bo sonce otemnelo in luna ne bo dajala več svoje svetlobe, da bodo zvezde padale z neba in se bodo majali temelji zemlje.

Kakšen odnos naj kristjani zavzamemo do tega? Naj se prepustimo apokaliptičnemu strahu pred prihodnostjo ali naj se zgolj pomilovalno smehljamo »tem neumnostim« in »lahkovernosti
« preprostih ljudi. Tudi tu je zlata sredina najboljša. Že v času nastajanja Markovega evangelija je zaradi tega prihajalo do napetosti. Tudi pri Pavlu pridejo na površje vprašanja o skorajšnjem koncu sveta. Verniki so bili trdno prepričani,da bo Kristus ponovno prišel še v času njihovega življenja. »Ta rod  ne bo prešel, preden se vse to ne zgodi« (Mk 24,30). Božje kraljestvo je bilo za prvo generacijo
kristjanov realnost, ki obstaja. Kmalu po porušenju Jeruzalema (leta 70) pa so se morali kristjani do drugega Kristusovega prihoda drugače opredeliti. V nekaterih stvareh so se morali prilagoditi stvarnosti tega sveta ter temu primerno oblikovati svoje življenje. Zavladala je napetost, posledica razpetosti med »že« in »še ne«. Zavedali so se: Kristus nas je že odrešil, vendar Božje kraljestvo še ni
uresničeno v polnosti. Mi pomagamo pri dovršitvi s tem, da delamo dobro. Dokončno pa bo svet izpopolnil Bog sam. Sedaj živimo nekakšno »vmesno« življenje. Vera se je v poznejših dobah tako zelo prilagajala svetu, da je misel na nebesa vedno bolj tonila v ozadje. Kdo danes zares živi v pričakovanju Jezusovega prihoda?

Se to vidi iz našega življenja? »Stojim pri vratih in trkam. Kdor sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in obedoval z njim in on z menoj« (Raz 3,20). Tako Janez v knjigi Razodetja povzame bistvo časa pred koncem. To bo srečanje z Jezusom, Božjim Sinom, ki vabi k spreobrnjenju. Prinaša
osvoboditev, upanje in gotovost. Iz tega izvirata mir in ponižnost. Nimamo se česa bati. Učimo se brati znamenja časov!
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje!
Ko govorimo o sodelovanju pri bogoslužju in tudi o cerkvenem petju, običajno razmišljamo
v tretji osebi ednine ali množine: on je bralec, ona poje … pevski zbor poje … Kakor da je sodelovanje pri liturgiji le njihovo, ne pa tudi moje.

Ljudje pri bogoslužju seveda lahko sodelujemo različno: z molitvijo, ubranim odgovarjanjem,
z usklajeno molitveno držo, lahko pa tudi z vodenjem molitve, branjem, petjem, ministriranjem, mežnarjenjem. Povabljeni smo k sodelovanju. Kakor (ljudsko cerkveno)petje ne sme biti v domeni žensk, tudi ministriranje ne more biti le domena otrok. Vsi smo povabljeni k sodelovanju.
Ob godu sv. Cecilije, zavetnice cerkvenega petja, pa boglonaj vsem pevkam in pevcem v zborih, njihovim pevovodjem in organistom. Še posebej iskrena hvala pevkam, ki že dolga leta pri deveti in večerni maši ter tudi pri raznih pobožnostih sodelujete z ljudskim petjem. One in sam bi bil zelo vesel, če bi se število pevk in pevcev povečalo.

Upam, da bodo naše finance dopuščale, da bomo v bližnji prihodnosti uredili projeciranje besedila pesmi tako, da bo v naši čudoviti stolnici estetsko sprejemljivo, hkrati pa bo besedilo pesmi in s tem možnost sodelovanja pri petju na voljo vsem, ki bomo v cerkvi navzoči.

Iskrene čestitke torej vsem pevkam, pevcem, pevovodjem in organistom. Naj bosta stolniško petje in igranje še naprej Bogu v čast, prijetno veselje src in naj boža naša ušesa. Naj sveta Cecilija prosi za nas vse.
Župnik Jože

Oznanila

• Ned 15. 11. • 33. nedelja med letom –začetek tedna zaporov.Dan 12,1–3; HEB 10,11–4.18; Mr13,24–32.Pon 16. 11. • sv. Marjeta Škotska,kraljica. Večerna maša z večernicami.1 Mkb 1,10–15.41–43.54–57.62–64;Lk 18,35–43.
• Tor 17. 11. • sv. Elizabeta Ogrska (Turingijska),redovnica. Večerna maša z večernicamiskupaj s kanoniki.2 Mkb 6,18–31; Lk 19,1–10.
• Sre 18. 11. • Posvetitev bazilik sv. Petrain Pavla.2 Mkb 7,1.20–31; Lk 19, 11–28.
• Čet 19. 11. • sv. Matilda, redovnica,mistikinja, in Abdija, prerok.1 Mkb 2,15–29; Lk 19,41–44.
• Pet 20. 11. • sv. Galazij, papež in sv.Edmund, kralj.1 Mkb 4,36–37.52–59; Lk 19,45–48.
• Sob 21. 11. • Darovanje Device Marije.1Mkb 6,1–13; Lk 20,27–40.
• Ned 22. 11. • JEZUS KRISTUS,KRALJ VESOLJSTVA – sklep tednazaporov. Goduje sv. Cecilija, mučenka,zavetnica cerkvenega petja. Zadnja nedelja cerkvenega leta.Dan 7,13–14; Raz 5,1–8; Jn 18,33b–37.

Iz življenja župnije

Zahvalna nedelja: oltar in detajl z okrašenega stolniškega oltarja na zahvalno nedeljo. Obnovitvena dela na Marijinem oltarju (oltarju sv. Dizme) se počasi končujejo. Predvideni zaključek bo na praznik našega farnega zavetnika sv. Miklavža.

H Gospodu je odšla Gospa Melita Štrus, upokojena profesorica slovenistike, predvsem pa dolgoletna molivka, sodelavka in prostovoljka v stolnici. Od nje smo se poslovili na ljubljanskih Žalah v torek, 10. novembra, ob 15. uri.
S hvaležnostjo se spominjamo njenega pričevanja za živo vero, pokončne drže v vseh dneh njenega življenja in dobrohotne pomoči in sodelovanja v ljubljanski stolnici. »Gospod, bodi zahvaljen...«

Dogodki pred nami

MAŠA ZA POBITE IN ŽRTVE VOJN v nedeljo, 15. novembra, v kapeli sv. Jurija na ljubljanskem
gradu ob 14.00. Od 15. do 26. novembra bodo v dvorani Teološke fakultete NIKODEMOVI VEČERI. Moto: Kakšno je tvoje srce?

Zbor in orkester CONSORTIUM MUSICUM bo imel v stolnici (abonmajski) koncert v sredo, 18. novembra, ob 19.30. Dirigiral bo maestro Gregor Klančič.
Zbor ANTON FOERSTER poje pri večerni maši 22. novembra, ko je praznik Kristusa Kralja
in god sv. Cecilije, zavetnice pevcev. V ponedeljek, 23. novembra, po večerni maši je seja ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.

V minulem tednu Božje besede ste bili povabljeni k temeljitemu razmisleku o morebitnih
kandidatih za ključarje in člane gospodarske komisije pri župnijskem pastoralnem svetu. Prepričani smo, da v župniji premoremo dobre in izkušene može in žene za vzdrževanje, gospodarske in finančne zadeve, ki bi mogli in so pripravljeni pri tem delu sodelovati.

Misel tedna:

Papež Frančišek v Firencah (10. nov.) pravi, da vprašanju »Kdo je za nas Jezus?« nujno sledi jasen odgovor: »Ohranjati zdrav stik z realnostjo, s tistim, kar ljudje živijo, z njihovimi solzami in veseljem, je edini način, da se jim pomaga, se jih vzgaja in jim govori, « je dejal papež Frančišek. To je edini način, da se dotakne njihovega vsakdanjega življenja; da se njihovo srce odpre za poslušanje Boga. »Jezusovi učenci ne smejo nikoli pozabiti, od kod so bili izbrani, to je izmed ljudi.

Nikoli ne smejo pasti v skušnjavo, da bi prevzeli hladno držo, kakor da se to, kar ljudje mislijo in živijo, njih ne tiče in zanje ni pomembno.« To velja tudi za nas. »Kakor Jezus, tako tudi Cerkev živi med ljudmi in za ljudi.

Zato je Cerkev v vsej svoji zgodovini v sebi nosila isto vprašanje: »Kdo je Jezus za moške in ženske danes?« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/11/10/. TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/