Follow by Email

petek, 15. september 2017

Teden Božje Besede 17. 9.-24. 9. 2017



Svoje razmišljanje o tem, kaj pomeni ljubiti svojega bližnjega, k čemur nas je spodbujal odlomek iz Pavlovega pisma Rimljanom prejšnje nedelje, lahko na­daljujemo ob današnjem odlom
ku. Ob tem, ko Pavel govori o naši popolni odvisnosti od Gospoda, si lahko prikli­čemo v spomin dejstvo, da smo ravno zaradi tega ker vsi pripadamo istemu Go­spodu, odgovorni tudi drug za drugega, živimo drug z dru­gim in za drugega. Nihče izmed nas namreč ne more reči, da »živi za Go­spoda«, pa obenem nima čuta za sočlo­veka. Hudo je, kadar slišimo od koga, da ne potrebuje ničesar in nikogar, da mu zadostuje »osebni« odnos z Bogom, ki ga lahko živi brez drugega, brez ob­čestva in Cerkve. A vemo, da nihče iz­med nas ni otok, popoln sam v sebi, pač pa šele vsi skupaj sestavljamo skladno celoto. Tako je vsak kristjan del mojega telesa, ker smo vsi udje Kristusa.
»Če namreč živimo, živimo za Gospo­da; in če umiramo, umiramo za Gospo­da,« nadaljuje apostol Pavel. Kristja­nom, ki so se iz judovstva spreobrnili v krščanstvo, želi jasno povedati, da niso več zavezani postavi, da torej niso več dolžni izpolnjevati zunanje predpi­se judovske postave, pač pa mo-
rajo v vseh stvareh služiti le Gospodu. Vsi kristjani to­rej pripadamo Kristusu, v njem se prepoznavamo in z njim se moramo identi­ficirati. Prav zaradi tega je to tudi temelj vseh naših dolž­nosti do sočloveka. Pri tem nikogar ne smemo soditi, saj bomo 'vsi stopili pred Božji sodni stol'. To pa se že lepo navezuje tudi na evangeljski odlomek, kjer govori Jezus o odpuščanju. Na Petrovo vprašanje, ko­likokrat je dolžan (postava!) odpusti­ti bližnjemu, mu odgovori, da vedno - tako moremo namreč razumeti po­polno število »sedemdesetkrat sedem­krat«.
Roman Starc
O spremembah. Življenje naše žup­nije se razumljivo vrti predvsem okoli dogajanja v stolnici in župnišča, kjer se srečujejo različne skupine. Mno­gi radi prihajate k mašam v stolnico, ker je tu res pestra »izbira«, veliko je različnih slovesnosti, ki jih vodijo ško­fje, vsako leto je več turistov, ki jo kar trumoma oblegajo; kar nekaj vas je, ki čez dan radi izkoristite priložnost za spoved ali pa se v stolnici zaustavite v krajši molitvi. Tu se torej »križa« ve­liko različnih interesov in potreb. Ko­likor zmoremo, se gotovo vsak od od­govornih po svoje trudi, da bi vsem ustregel. Vedno pa se to preprosto ne da, saj ima vsak svoj ritem oz. ustalje­ne navade, različna pričakovanja in želje, pa tudi potrebe. Enemu bolj od­govarja tisto, kar drugemu ne, enega moti to, drugega ono, tretji bi rad več tega, oni zraven njega pa si želi morda ravno nekaj nasprotnega. Potem pa so tu še turisti, na katere večinoma gleda­mo kot nepotrebno nadlego, od katere nimamo drugega kot sitnosti in nemir. Kaj ob vsem tem storiti in kako se rav­nati, se človek večkrat sprašuje. Vsaka menjava župnika, ne glede na to kdo pride, je dogodek, v katerega mnogi polagajo svoj upe, češ, sedaj pa se bo nekaj spremenilo na bolje, sedaj pa se bo to in ono uredilo in bo »vse drugače«. Drugače prav gotovo, saj vsak človek prinese s seboj nekaj nove­ga, vsak ima svoje sposobnosti in talen­te, kijih zna bolj ali manj uspešno izko­ristiti v službo bližnjemu in skupnosti. To pa seveda ne pomeni, da tisto, kar je bilo prej, ni dobro. Veliko je stvari, ki so lepo vpeljane in sprejete in bodo gotovo ostale. Pri spreminjanju oz. iz­boljševanju tistega, kar se morda ni iz­kazalo za dobro, pa računam tudi na vašo pomoč. Zares vam bom hvaležen za vsak nasvet in predlog, prav tako za kritiko, da bo le dobronamerna in v duhu bratskega opominjanja. Vse to lahko poveste meni osebno, napišete ali pa se o tem pogovorite s katerim od čla­nov ŽPS. Vašim mnenjem bomo goto­vo prisluhnili in vse, kar je smiselno in izvedljivo, poskušali tudi uresničiti. Še najbolj pa bom vesel, če me boste poiskali in prišli po opravkih v župnišče ali pa samo na klepet - toliko, da se spoznamo in čimprej premagamo za­četno zadrego. Vedno, kadar bom ute­gnil in bom doma, ste dobrodošli.
V Cerkvi na Slovenskem že precej let na tretjo nedeljo v septembru obhajamo t. i. »nedeljo svetniških kandidatov«, ko še posebej moli­mo in se priporočamo vsem, za ka­tere teče postopek za razglasitev za blažene in svetnike. V naši nadškofiji jih je trenutno pet:
*  častitljivi Božji služabnik Fride­rik Irenej Baraga, predan misijo­nar med Indijanci v Severni Ame­riki in prvi škof škofije Marquette;
*  častitljivi Božji služabnik dr. Ja­nez Frančišek Gnidovec, škof v Skopju, znan po svoji osebni sveto­sti in skromnosti;
*  Anton Vovk, preizkušeni ljub­ljanski nadškof v obdobju komu­nističnega preganjanja Cerkve v Sloveniji;
*  salezijanec Andrej Majcen, misi­jonar v Vietnamu in na Kitajskem, »vietnamski don Bosko«;
* dr. Anton Strle, profesor dogma­tike na ljubljanski Teološki fakul­teti, znan po svoji globoki veri in askezi.
Osrednja slovesnost je vsako leto na eni izmed župnij, iz katere svetniški kandidati izhajajo, so tam delovali ali pa so kako drugače z njo poveza­ni. Letos je v ospredju lik škofa An­tona Vovka, slovesnost pa bo v Tr­žiču, kjer je deloval najprej dve leti kot kaplan, nato pa kot župnik, vse do odhoda v Ljubljano (1926-1940). Vedno znova je v ospredju teh pra­znovanj tudi (včasih že kar »boleče« vprašanje), kako je z njihovimi po­stopki, koliko je narejenega in kdaj se lahko zopet nadejamo novega blaženega. Žal je na tej poti kar pre­cej čisto človeških ovir: pomanjka­nje »kadra«, naša »majhnost«, pred­vsem pa premajhno zanimanje in premajhen čut za svetost v našem narodu. Na splošno namreč lahko rečemo, da naše svetniške kandida­te slabo ali pa nič ne poznamo; pre­malo se jim priporočamo in prema­lo molimo za njihovo beatifikacijo. Brez molitve pa tukaj ne gre. Kajti že od prvih začetkov Cerkve naprej je veljalo, da so svetnika v svoji sre­di prepoznali in izmolili ljudje. Šele kasneje so začeli uvajati »uradne postopke«, a tudi pri njih vse do da­nes ne gre brez »sluha svetosti«, ki se (ali pa se ne) širi med narodom. V stolnici imamo že kar nekaj let v kapeli sv. Andreja pri stranskem vhodu kip škofa Vovka in ob njem skrinjico, v katero oddajate svoje priprošnje in zahvale. Kar precej se jih nabere vsak mesec, a večino­ma gre za prošnje za zdravje in var­stvo družinskih članov. Vedno več je tudi lističev, ki jih napišejo tujci, čeprav najbrž ne vedo vedno, čemu je to namenjeno. Tisto, kar pogreša­mo, pa so uslišanja ali celo kakšen čudež, ki se je zgodil na Vovkovo priprošnjo. Kajti za razglasitev za blaženega je potreben medicinsko in teološko priznan čudež, ki se je zgodil na priprošnjo svetniškega kandidata.
Tiste, ki imate možnost, zato va­bim, da se udeležite slovesnosti v Tržiču, vse pa, da pomnožite svo­je molitve, se v bolezni obrnete po pomoč na škofa Vovka in opravi­te devetdnevnico njemu v čast. V primeru čudežne ozdravitve pa to sporočite Vovkovemu odboru oz. kanoniku prelatu Antonu Slabetu ali župniku - oba sva namreč člana tega odbora.
   Ponedeljek, 18. 9.: sv. Jožef Kupertinski, duhovnik in redovnik
   Torek, 19. 9.: sv. Januarij, škof in mučenec
   Sreda, 20. 9: sv. Andrej Kim, du­hovnik, in drugi korejski mučenci
   Četrtek, 21. 9.: sv. Matej (Ma­tevž), evangelist, apostol
   Petek, 22. 9.: sv. Mavricij, mučenec
   Sobota, 23. 9.: sv. Pij iz Pietrelcine, redovnik

DOGODKI PRED NAMI

   V nedeljo, 17. 9., bo v Tržiču praznovanje nedelje svetniških kandidatov. Ob 15.00 bo v dvora­ni Kulturnega centra film o ško­fu Vovku, Goreči škof, nato pa ob 16.15 v župnijski cerkvi slovesna sveta maša, ki jo bo daroval g. nad­škof.
   V ponedeljek, 18. 9., bo večer­na sveta maša z večernicami za duše v vicah.
   V torek, 19. 9., bo večerna sveta maša z večernicami.
   V soboto, 14. 10., bo v Stični ob 10.00 vseslovensko praznovanje 100. obletnice Marijinih prikazo­vanj v Fatimi.

MISEL TEDNA

Misel papeža Frančiška mladim Kolumbijcem, zbranim na srečanju ob njegovem obisku:
»Ohranjajte živo veselje, znamenje mladega srca, ki se je srečalo z Gospodom. Tega vam ne more nihče vzeti. Skrbite za to veselje, ki vse povezuje v spoznanju, da ste ljubljeni od Gospoda. Ne bojte se prihodnosti! Drznite si sanjati velike reči!«
Delavniki:
6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v soboto in na prvi petek tudi ob 16.00); 18.30.
Cerkveni prazniki
NA DELOVNI DAN:
6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30.
Nedelje in zapovedani prazniki:
6.00; 7.00; 8.00; 9.00;
10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Teden Božje Besede 10. 9.-17. 9. 2017



Občudovanja vredni so ljudje, ki znajo z nekaj besedami, na kratko in brez dolgovezenja, povedati bistvo stvari, ki te nagovori in spodbudi h konkretnim dejanjem. Podob-
no kakor apostol Pavel, ki nam tudi v tokratnem od­lomku na jedrnat in zelo jasen način obenem spra­šuje vest in nakaže, kaj moramo storiti. Razlaga namreč kaj konkre­tno pomeni izpolnjevati Jezu­sovo 'drugo zapoved, ki je enaka pr­vi': »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« Ne zaustavlja se sicer pri vprašanju ljubezni do samega se­be, čeprav bi se morali večkrat zami­sliti tudi ob tem, kaj to sploh pome­ni in kako velikokrat ravno pri tem grešimo oz. ne ravnamo prav. Kajti, kdor ne sprejema samega sebe in ni zadovoljen s tem, kar mu je dano, kakor tudi kdor je preveč zaljubljen v samega vase in svoj prav, ne more sprejemati in ljubiti svojega bližnje­ga. Oboje je med seboj v resnici te­sno povezano.
Dve zanimivi in izvirni misli, ki se ju splača zapomniti, uporabi apostol Pavel: najprej pravi, naj ne bomo »nikomur dolžniki, razen če gre za medsebojno ljubezen«. To
z drugimi besedami pome­ni, da ljubezni ni nikoli dovolj, da nikoli ne more­mo tako ljubiti drugega, da bi lahko rekli, da smo s tem izpolnili svojo nalogo, poplačali svoj dolg. Ljubezni se v resnici nikoli ne da poplačati, vedno ostaja naša dolžnost, »dolg«, ki ga dolgujemo bližnjemu. Druga misel pa je, da: »Ljubezen bližnje­mu ne prizadene hudega.« Ljubezen namreč ne more »škodovati«: ne ti­stemu, ki ljubi in ne onemu, ki je ljubljen. V tem duhu lahko razume­mo tudi tisti znani Avguštinov rek: »Ljubi in delaj kar hočeš.« Kajti, če ljubiš, ne moreš delati hudo, slabo.
Roman Starc

ŽUPNIKOVA BESEDA

Začetki so za marsikoga velikokrat težki, omahujoči in negotovi. So pa ve­dno tudi lepa priložnost za »nov« za­četek: da lahko popravimo tisto, kar morda doslej ni bilo v redu, naredimo korak naprej, si postavimo nov cilj in se potrudimo, da ga dosežemo. To ve­lja za vsa področja človekovega življe­nja, tudi za njegovo duhovno in versko plat.
Začetek pastoralnega leta je vedno najprej zaznamovan z osnovnošol­skim veroukom - pripravami nanj, vpisovanjem in usklajevanjem urni­kov. Tudi v stolni župniji želimo kateheti dati vašim otrokom največ; ker jih ni veliko, se še lažje posvetimo vsa­kemu posebej. Za nas je to poseben iz­ziv, za vas starše pa naj bo spodbuda, da jih boste radi pošiljali k verouku. Prav lepo ste povabljeni tudi tisti, ki morda doslej zaradi različnih vzro­kov niste poskrbeli za tovrstno versko vzgojo vaših otrok. Nikoli ni prepozno. Prvo srečanje za vse starše in vero- učence bo v ponedeljek, 18. 9. ob 17. uri v župnišču. Tisti, ki boste vašega otroka na novo vpisali, prinesite s se­boj družinsko knjižico, krstni list ali potrdilo o krstu, če je otrok krščen kje drugje. Na srečanju bomo uskladili urnike, se pogovorili o načinu dela in terminih. Tisti, ki zaradi službenih obveznosti ne bi mogli priti, pa se lah­ko oglasite kakšen drug dan - pokliči­te ali pa pridite v času uradnih ur. Z ostalimi mladimi, ki ste že doslej obiskovali mladinska ali študentska srečanja, kakor tudi tistimi, ki se jim želite na novo pridružiti, se bomo sre­čali v začetku meseca oktobra. Prav tako se bo prvi teden v oktobru začel katehumenat, priprava na prejem za­kramentov za odrasle. O vseh teh sre­čanjih, kakor tudi o ostalih skupinah, boste pravočasno obveščeni. Življenja naše župnije pa si ne more­mo predstavljati brez različnih sode­lavcev, prostovoljcev in bogoslužnih sodelavcev. Vsi ste vredni posebne po­hvale in zahvale. Veseli pa bomo, če se jim boste pridružili še novi »člani«. Vsak naj presodi, kje bi lahko pomagal in se še bolj aktivno vključil v delo za skupno dobro nas vseh in v večjo »sla­vo Božjo« - saj vemo, da tudi z dobri­mi deli slavimo Boga.
Že precej časa smo navajeni, da ima vsako novo pastoralno leto pri nas tudi kakšen poseben po­udarek, osrednjo temo, ki zazna­muje pastoralno dogajanje v posa­meznih škofijah oz. v Cerkvi na Slovenskem. Tokrat so se sloven­ski škofje odločili, da bo tema pa­storalnega leta 2017/2018: »Prenos vere v družini.« Gre za pobudo Škofijskega pastoralnega sveta na­še nadškofije, ki je pod tem naslo­vom oblikoval pastoralni načrt za naslednjih pet let (2017-2022). Pa­storalni načrt je nastal na osnovi pregleda stanja. V zadnji desetih letih je namreč v Cerkvi na Slo­venskem prišlo do velikega upa­da prejemanja zakramentov, kar kaže, da mnogim mladim, ki si da­nes ustvarjajo družine, vera ni več vrednota. Mnogi v svoji domači družini sploh niso bili več deležni verske vzgoje, zato tudi ne čutijo
več potrebe, da bi jo živeli in posre­dovali svojim otrokom. Najprej se to pozna pri svetem krstu, ko mla­di ne dajo več krstiti svojih otrok, nekateri pa, ki so jih krstili, kasne­je ne skrbijo več za njihovo nadalj­njo versko vzgojo. Družina še vedno ostaja prva šola človečnosti in prvo svetišče ter po­slanstvo staršev, kar zadeva ver­sko vzgojo otrok, zato želimo v prihodnjih letih v naši nadškofi- ji večjo pozornost posvetiti temu, kako vsem, predvsem pa mladim družinam dati občutek, da so v naših župnijah dobrodošle, kako z njimi navezati pristen in topel stik ter kako staršem, ki so se od vere odtujili ali je niso nikoli pri­stno živeli, pomagati pri prenosu vere v svoji družini. Pri uresničevanju pastoralnega na­črta bomo sledili geslu: HodiTI z družino, pri čemer se TI nanaša na vsakega osebno. V sklopu ure­sničevanja tega pastoralnega načr­ta bo tudi letošnji Pastoralni tečaj, ki je namenjen vsem pastoralnim delavcem in bo posvečen pasto- rali krsta (vidik krsta v luči nove evangelizacije, vprašanja botrov, staršev, priprave, vzgoje ...). Pasto­ralni tečaj bo v sredo, 13. septem­bra 2017, ob 9. uri v Zavodu svetega Stanislava.
V ponedeljek, 4. 9. si je stolnico v spremstvu g. nadškofa ogledal taj­nik za odnose z državami Držav­nega tajništva Svetega sedeža nad­škof Paul Richard Gallagher.

DOGODKI PRED NAMI

    V torek, 12. 9., bo večerna sve­ta maša z večernicami.
    V soboto, 16. 9., bo v Stični po­tekalo vseslovensko srečanje mla­dih Stična mladih 2017.
   V nedeljo, 17. 9., bo v Tržiču prazno­vanje nedelje sve­tniških kandidatov.


Ob 15. uri bo v dvora­ni Kulturnega centra film o ško­fu Vovku, Goreči škof, nato pa ob 16.15 v župnijski cerkvi slovesna sveta maša, ki jo bo daroval g. nad­škof.
    V nedeljo, 24. 9., bo pri sveti maši ob 10.30 začetek veroučne- ga leta in blagoslov šolskih torb.
    V ponedeljek, 2. 10., bo po ve­černi sveti maši ob 19.15 v župni šču sestanek ŽPS.
    V torek, 10.10., bo ob 18.30 sve­ta maša ob začetku akademske­ga leta.
    V soboto, 14. 10. bo v Stični ob 10. uri vseslovensko praznova­nje 100. obletnice Marijinih pri­kazovanj v Fatimi.
V ponedeljek, 11. 9., in torek, 12. 9., v župnijski pisarni ne bo uradnih ur.

GODOVI IN PRAZNIKI

    Sreda, 13. 9.: sv. Janez Zlatousti, škof in cerkveni učitelj

MISEL TEDNA

Tvit papeža Frančiška 2. septembra 2017: »Jezus sočustvuje s človeško boleči­no. Kadar se sreča z njo, iz njegove notranjosti pride na plan tista drža, ki zaznamuje krščanstvo: usmiljenje. Jezus vpričo človeške bolečine občuti usmiljenje; Jezusovo srce je usmiljeno.«

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki:
6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v petek in soboto tudi ob 16.00); 18.30.
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30.
Nedelje in zapovedani prazniki:
6.00; 7.00; 8.00; 9.00;
10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/